Page 145 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 145
n Florjanc, ORKESTRALNA DELA SAMA VREMŠAKA
je nasprotno bogatejša (a 3), pridru i se harfa. Vse to vzbuja doloèeno zaèudenje in
dodatna analitièna vprašanja.
Vsa ta dejstva in skladateljev rokopisni zaznamek o izvedbi prvega stavka, govorijo
v prid temu, da je le prvi stavek sad ustvarjanja pod vodstvom mentorja. Tak je namreè
prvi vtis, ki ga podpirajo pravkar nakazani pokazatelji. Vendar tak zakljuèek še ni dovolj
trden. Zakaj?
Obstaja nekaj konkretnih in drugaènih namigov, ki ka ejo, da je celotna rokopisna
partitura, ki jo imamo v èistopisu na voljo, doloèena celota, ki se je izoblikovala šele v fazi
èistopisa, in da je v tej fazi sad doloèenega skladateljevega ponovnega oz. naknadnega
premisleka. To nakazuje zanimiv rokopisni list, popisan s svinènikom, ki je vstavljen v
partituro in je moèno obrabljen. Pisava zanesljivo ni Vremšakova, marveè je zelo verjetno
Kozinova, kar bo potrebno še natanèneje doloèiti. Na njem so za vsak stavek posebej
skrbno zapisane pripombe, namigi, glasbeno stavène in teoretiène opazke nepravilnih
zapisov, pomanjkljivosti, (uèiteljeva[?]) kritièna vrednotenja in pohvale ipd., ki jih je
pisec tega lista lahko zapisal le ob pregledu nekega predhodnega dela kot celote. Ker pa
veèine opazk, ki se nanašajo na toèno doloèen takt v doloèenem stavku simfonije, v
sedanjem rokopisu v partituri ne sreèamo (tudi števila taktov za posamezni stavek se ne
ujemajo z onimi na listu, npr. za prvi stavek so navedene opazke za t. 280, 303 in 325,
celoten stavek v današnji obliki pa šteje le 252 taktov ipd.), opazimo pa tudi druga
podobna neskladja, lahko upravièeno zakljuèujemo, da se omenjeni list nanaša na neki
drugi rokopisni ‘èistopis’ simfonije, ki je bil kot osnutek sedanjemu za podlago.
Kljub vsem odprtim vprašanjem, list z opazkami spro a nova vprašanja o poteku
ustvarjanja prve simfonije. Ker so opombe zapisane loèeno za vsakega od treh stavkov, a
zdr ema drugega za drugim, nam zapisno ka e, da naj bi bila Simfonija do doloèene mere
enotno koncipirana in napisana v obliki orkestrske partiture e v èasu Kozinovega
mentorstva, morda e pred izvedbo prvega stavka. Èistopis prvega stavka (s svinènikom,
manj dokonèno!) je lahko ob upoštevanju profesorjevih pripomb nastal e za izvedbo
»ob priliki diplome« februarja 1956. Vse ka e, da je skladatelj ostala dva stavka kasneje
sam urejal v èistopis, ju ob manjši èasovni stiski v miru pretehtal in zapisal s èrnilom (bolj
dokonèno!), tudi tu v izjemno skrbni in natanèni pisavi. Tudi razlièna zasedba orkestra
govori temu v prid.
Trdnejše ugotovitve o nastanku prve skladateljeve simfonije bo mo no doseèi šele po
podrobnejši analizi same partiture in natanèni primerjavi morebitnih skladateljevih
osnutkov, particellov, prepisov, inaèic ipd., ki jih ob tej razpravi nismo imeli v rokah.
Na tem mestu zadostuje ugotovitev, da je rokopisna partitura s 173. stranmi, ki so
danes na voljo, sama po sebi popolnoma zakljuèeno avtorjevo delo, pripravljeno za
izvedbo. V tej obliki v polnosti omogoèa bodisi analitièen vpogled v Vremšakov
kompozicijski stavek, kakor tudi doloèen uvid v poetièna sporoèila, ki jih prva simfonija
vsebuje. Da je razpored stavkov takšen, kot je v vezani rokopisni partituri, èeprav drugi in
tretji stavek ne vsebujeta rimskih številk (in bi bila stavka hipotetièno vzeto lahko tudi
zamenljiva), ka e med drugim nedvoumen skladateljev pripis na ovojnem listu vezane
partiture, ki uporablja isti tip èrnila, kot omenjeni vrivek v besedilu na koncu prvega
stavka.13 Ob teh ugotovitvah se lahko na tem mestu posvetimo partituri simfonije, t. j.
njeni oblikovni in vsebinski razèlembi, kot ga poka e analitièen uvid v notni zapis.
13 Tu skladatelj oznaèi število taktov za vsak stavek posebej, zapiše njih vsoto in pribli no oznako trajanja:
»I. st. 252 taktov / II. [st.] 441 [taktov] / III. [st.] 230 [taktov] / Simf. skupaj 932 taktov / Èas trajanja : 29’«.
145
je nasprotno bogatejša (a 3), pridru i se harfa. Vse to vzbuja doloèeno zaèudenje in
dodatna analitièna vprašanja.
Vsa ta dejstva in skladateljev rokopisni zaznamek o izvedbi prvega stavka, govorijo
v prid temu, da je le prvi stavek sad ustvarjanja pod vodstvom mentorja. Tak je namreè
prvi vtis, ki ga podpirajo pravkar nakazani pokazatelji. Vendar tak zakljuèek še ni dovolj
trden. Zakaj?
Obstaja nekaj konkretnih in drugaènih namigov, ki ka ejo, da je celotna rokopisna
partitura, ki jo imamo v èistopisu na voljo, doloèena celota, ki se je izoblikovala šele v fazi
èistopisa, in da je v tej fazi sad doloèenega skladateljevega ponovnega oz. naknadnega
premisleka. To nakazuje zanimiv rokopisni list, popisan s svinènikom, ki je vstavljen v
partituro in je moèno obrabljen. Pisava zanesljivo ni Vremšakova, marveè je zelo verjetno
Kozinova, kar bo potrebno še natanèneje doloèiti. Na njem so za vsak stavek posebej
skrbno zapisane pripombe, namigi, glasbeno stavène in teoretiène opazke nepravilnih
zapisov, pomanjkljivosti, (uèiteljeva[?]) kritièna vrednotenja in pohvale ipd., ki jih je
pisec tega lista lahko zapisal le ob pregledu nekega predhodnega dela kot celote. Ker pa
veèine opazk, ki se nanašajo na toèno doloèen takt v doloèenem stavku simfonije, v
sedanjem rokopisu v partituri ne sreèamo (tudi števila taktov za posamezni stavek se ne
ujemajo z onimi na listu, npr. za prvi stavek so navedene opazke za t. 280, 303 in 325,
celoten stavek v današnji obliki pa šteje le 252 taktov ipd.), opazimo pa tudi druga
podobna neskladja, lahko upravièeno zakljuèujemo, da se omenjeni list nanaša na neki
drugi rokopisni ‘èistopis’ simfonije, ki je bil kot osnutek sedanjemu za podlago.
Kljub vsem odprtim vprašanjem, list z opazkami spro a nova vprašanja o poteku
ustvarjanja prve simfonije. Ker so opombe zapisane loèeno za vsakega od treh stavkov, a
zdr ema drugega za drugim, nam zapisno ka e, da naj bi bila Simfonija do doloèene mere
enotno koncipirana in napisana v obliki orkestrske partiture e v èasu Kozinovega
mentorstva, morda e pred izvedbo prvega stavka. Èistopis prvega stavka (s svinènikom,
manj dokonèno!) je lahko ob upoštevanju profesorjevih pripomb nastal e za izvedbo
»ob priliki diplome« februarja 1956. Vse ka e, da je skladatelj ostala dva stavka kasneje
sam urejal v èistopis, ju ob manjši èasovni stiski v miru pretehtal in zapisal s èrnilom (bolj
dokonèno!), tudi tu v izjemno skrbni in natanèni pisavi. Tudi razlièna zasedba orkestra
govori temu v prid.
Trdnejše ugotovitve o nastanku prve skladateljeve simfonije bo mo no doseèi šele po
podrobnejši analizi same partiture in natanèni primerjavi morebitnih skladateljevih
osnutkov, particellov, prepisov, inaèic ipd., ki jih ob tej razpravi nismo imeli v rokah.
Na tem mestu zadostuje ugotovitev, da je rokopisna partitura s 173. stranmi, ki so
danes na voljo, sama po sebi popolnoma zakljuèeno avtorjevo delo, pripravljeno za
izvedbo. V tej obliki v polnosti omogoèa bodisi analitièen vpogled v Vremšakov
kompozicijski stavek, kakor tudi doloèen uvid v poetièna sporoèila, ki jih prva simfonija
vsebuje. Da je razpored stavkov takšen, kot je v vezani rokopisni partituri, èeprav drugi in
tretji stavek ne vsebujeta rimskih številk (in bi bila stavka hipotetièno vzeto lahko tudi
zamenljiva), ka e med drugim nedvoumen skladateljev pripis na ovojnem listu vezane
partiture, ki uporablja isti tip èrnila, kot omenjeni vrivek v besedilu na koncu prvega
stavka.13 Ob teh ugotovitvah se lahko na tem mestu posvetimo partituri simfonije, t. j.
njeni oblikovni in vsebinski razèlembi, kot ga poka e analitièen uvid v notni zapis.
13 Tu skladatelj oznaèi število taktov za vsak stavek posebej, zapiše njih vsoto in pribli no oznako trajanja:
»I. st. 252 taktov / II. [st.] 441 [taktov] / III. [st.] 230 [taktov] / Simf. skupaj 932 taktov / Èas trajanja : 29’«.
145
