Page 144 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 144
O VREMŠAK (1930–2004)
Vremšakova zavestna ustvarjalna poteza. Èe povzamemo, lahko s pomoèjo metaforiène
podobe reèemo takole: sr vsake od treh Vremšakovih simfonij je – po oblikovni strani – v
njeni posebni zvoèno-tematski razèlenjenosti oz. rapsodièni oblikovanosti, ki kakor
pomladni popek vznikne iz skupnega jedra osnovne glasbene misli in se nato okoli nje iz
teme v temo razrašèa v drevo: mnoštvo stranskih vej ohranja razpoznavno organsko vez z
glavno in v uvodu zastavljeno korenino, ki tvori jedro tematskega tkiva v celotnem deblu
simfonije.
Tako nanizane kompozicijske, harmonske in oblikovne znaèilnosti Vremšakovega
sloga bi ga lahko doloèale kot predstavnika neoklasicizma. Vendar moramo takoj
poudariti, da je kakršno koli dokonèno slogovno umešèanje za Vremšaka še prezgodnje,
razen èe to storimo hipotetièno. Prej moramo namreè skrbno analitièno pregledati vsa
njegova zajetnejša inštrumentalna, vokalno-inštrumentalna, predvsem pa simfonièna oz.
orkestralna dela. Povedano bo bolj razvidno v nadaljevanju, in sicer skozi globalna
analitièna oèala posamezne simfonije in nekaterih veèjih orkestralnih del.
Vremšakova I. Simfonija – nastanek in oblika
Tristavèna Vremšakova I. Simfonija10 spada na zaèetek skladateljeve ustvarjalne poti.
Kljub temu je pred nami dovršen kompozicijski izdelek in nimamo vtisa, da gre za
Vremšakovo zaèetno simfonièno delo. Da gre za izdelek, ki je (vsaj deloma) vzniknil iz
šolskih klopi na Akademiji za glasbo ob koncu študija, kot sporoèa zapis s èrnilom na
hrbtni strani zadnjega lista prvega stavka rokopisne partiture, kjer je Vremšak zapisal
takole: »Krstna izvedba ‘I. stavka‘ 12. II. 1956 v Filharmoniji z orkestrom Slovenske
filharmonije pod vodstvom Sama Hubada ob priliki diplome na kompozicijskem oddelku
Akademije za glasbo.«11 Gre torej za izdelek, ki je nastajal pod budnim oèesom
Vremšakovega uèitelja Marjana Kozine. Plod tega dela je lepo vezana rokopisna partitura
dovršenega umetniškega dela, ki jo hranijo dedièi. al še ni izdana in kolikor nam je
znano, še ni bila izvedena v celoti.
Moramo pa takoj opozoriti na nekaj vprašanj, ki se porodijo ob sreèanju s to
partituro. Odgovoriti bo potrebno najprej na to, ali se avtorjev zaznamek o diplomskem
izdelku pod Kozinovim mentorstvom, ki so ga leta 1956 izvedli, nanaša le na prvi stavek,
ali pa sta enako nastala tudi ostala dva stavka, èeprav nista bila izvedena? Dirigentovi
zaznamki so poudarjeno opazni samo v prvem stavku.12 Prav tako se prvi od drugih dveh
razlikuje po zapisu: prvi je v rokopisu zapisan s svinènikom, ostala dva s èrnilom, med
prvim stavkom in drugima dvema se razlikuje tudi notni papir, èeprav so vsi trije stavki
sedaj zdru eni v enotni roèno izdelani razkošni knjigoveški vezavi. Tudi štetje strani in
taktov je za vsak stavek loèeno, in sicer za vsakega od treh stavkov posebej: prvi od 1–66,
drugi od 1–63 in tretji od 1–44, skupaj torej 173 strani rokopisne partiture. To ka e tudi na
èasovno loèeno ustvarjalno dogajanje stavkov. Dodaten indic pa je inštrumentalna
zasedba simfoniènega orkestra, ki je v prvih dveh stavkih skoraj enaka (a 2), v tretjem pa
10 Uporabljena je bila partitura: Samo Vremšak, I. simfonija, rokopisna partitura iz arhiva dedièev.
11 Samo Vremšak, I. simfonija, 1. stavek (zapis s svinènikom), rokopisna partitura, str. 67, rokopisni
zaznamek na koncu prvega stavka; rokopis v arhivu dedièev. Vsak stavek ima svoje oštevilèenje strani,
zaèenši s str. 1. Okrajšave razrešil I. Florjanc. Besedilo z okrajšavami je sledeèe: »Krstna izvedba I. stavka
[vrivek, S.V.] 12. II. 1956 v Filharmoniji z orkestrom Slov. filharmonije p.v. Sama Hubada ob priliki
diplome na komp. oddelku Akademije za glasbo.«
12 Npr. oznake za èlenitve sestavljenih taktov, kot je 3+2 ali 2+3 za petèetrtinski takt ipd., so samo v
prvem stavku, zapisanem s svinènikom, ne pa v ostalih dveh.
144
Vremšakova zavestna ustvarjalna poteza. Èe povzamemo, lahko s pomoèjo metaforiène
podobe reèemo takole: sr vsake od treh Vremšakovih simfonij je – po oblikovni strani – v
njeni posebni zvoèno-tematski razèlenjenosti oz. rapsodièni oblikovanosti, ki kakor
pomladni popek vznikne iz skupnega jedra osnovne glasbene misli in se nato okoli nje iz
teme v temo razrašèa v drevo: mnoštvo stranskih vej ohranja razpoznavno organsko vez z
glavno in v uvodu zastavljeno korenino, ki tvori jedro tematskega tkiva v celotnem deblu
simfonije.
Tako nanizane kompozicijske, harmonske in oblikovne znaèilnosti Vremšakovega
sloga bi ga lahko doloèale kot predstavnika neoklasicizma. Vendar moramo takoj
poudariti, da je kakršno koli dokonèno slogovno umešèanje za Vremšaka še prezgodnje,
razen èe to storimo hipotetièno. Prej moramo namreè skrbno analitièno pregledati vsa
njegova zajetnejša inštrumentalna, vokalno-inštrumentalna, predvsem pa simfonièna oz.
orkestralna dela. Povedano bo bolj razvidno v nadaljevanju, in sicer skozi globalna
analitièna oèala posamezne simfonije in nekaterih veèjih orkestralnih del.
Vremšakova I. Simfonija – nastanek in oblika
Tristavèna Vremšakova I. Simfonija10 spada na zaèetek skladateljeve ustvarjalne poti.
Kljub temu je pred nami dovršen kompozicijski izdelek in nimamo vtisa, da gre za
Vremšakovo zaèetno simfonièno delo. Da gre za izdelek, ki je (vsaj deloma) vzniknil iz
šolskih klopi na Akademiji za glasbo ob koncu študija, kot sporoèa zapis s èrnilom na
hrbtni strani zadnjega lista prvega stavka rokopisne partiture, kjer je Vremšak zapisal
takole: »Krstna izvedba ‘I. stavka‘ 12. II. 1956 v Filharmoniji z orkestrom Slovenske
filharmonije pod vodstvom Sama Hubada ob priliki diplome na kompozicijskem oddelku
Akademije za glasbo.«11 Gre torej za izdelek, ki je nastajal pod budnim oèesom
Vremšakovega uèitelja Marjana Kozine. Plod tega dela je lepo vezana rokopisna partitura
dovršenega umetniškega dela, ki jo hranijo dedièi. al še ni izdana in kolikor nam je
znano, še ni bila izvedena v celoti.
Moramo pa takoj opozoriti na nekaj vprašanj, ki se porodijo ob sreèanju s to
partituro. Odgovoriti bo potrebno najprej na to, ali se avtorjev zaznamek o diplomskem
izdelku pod Kozinovim mentorstvom, ki so ga leta 1956 izvedli, nanaša le na prvi stavek,
ali pa sta enako nastala tudi ostala dva stavka, èeprav nista bila izvedena? Dirigentovi
zaznamki so poudarjeno opazni samo v prvem stavku.12 Prav tako se prvi od drugih dveh
razlikuje po zapisu: prvi je v rokopisu zapisan s svinènikom, ostala dva s èrnilom, med
prvim stavkom in drugima dvema se razlikuje tudi notni papir, èeprav so vsi trije stavki
sedaj zdru eni v enotni roèno izdelani razkošni knjigoveški vezavi. Tudi štetje strani in
taktov je za vsak stavek loèeno, in sicer za vsakega od treh stavkov posebej: prvi od 1–66,
drugi od 1–63 in tretji od 1–44, skupaj torej 173 strani rokopisne partiture. To ka e tudi na
èasovno loèeno ustvarjalno dogajanje stavkov. Dodaten indic pa je inštrumentalna
zasedba simfoniènega orkestra, ki je v prvih dveh stavkih skoraj enaka (a 2), v tretjem pa
10 Uporabljena je bila partitura: Samo Vremšak, I. simfonija, rokopisna partitura iz arhiva dedièev.
11 Samo Vremšak, I. simfonija, 1. stavek (zapis s svinènikom), rokopisna partitura, str. 67, rokopisni
zaznamek na koncu prvega stavka; rokopis v arhivu dedièev. Vsak stavek ima svoje oštevilèenje strani,
zaèenši s str. 1. Okrajšave razrešil I. Florjanc. Besedilo z okrajšavami je sledeèe: »Krstna izvedba I. stavka
[vrivek, S.V.] 12. II. 1956 v Filharmoniji z orkestrom Slov. filharmonije p.v. Sama Hubada ob priliki
diplome na komp. oddelku Akademije za glasbo.«
12 Npr. oznake za èlenitve sestavljenih taktov, kot je 3+2 ali 2+3 za petèetrtinski takt ipd., so samo v
prvem stavku, zapisanem s svinènikom, ne pa v ostalih dveh.
144
