Page 146 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 146
O VREMŠAK (1930–2004)
Simfonija se zelo jasno razlomi v tri pribli no enake (ca. desetminutne) stavke. Prvo,
kar preseneèa, je moèna (skoraj rapsodièna) razèlenjenost znotraj vsakega stavka, hkrati
pa natanène – tudi metronomske in agogiène – oznake tempov, njihove nenehne menjave,
hitri dinamièni kontrasti ipd. Pod tem zornim kotom se podoba posameznih stavkov
razèleni v veè na videz samostojnejših odsekov, kot naka e e vpogled v seznam
posameznih odsekov znotraj stavkov, ki imajo moèno razvejano podobo. Razvejanost pa
je po drugi strani le navidezna, kot bomo videli v nadaljevanju. Prvi stavek: Andante molto
sostenuto ([1/4]=cca. 38)14, Allegro ([1/4]=cca.140) – Meno, Poco meno mosso, Allegro
– Meno, Poco sostenuto – Poco presto. Drugi stavek: Vivace ([3/4]=100), Trio (Poco
meno, [3/4]=80) – Tempo I. ([3/4]=100), Presto ([3/4]=110), Prestissimo ([3/4]=126).
Tretji stavek: Andante sostenuto ([1/4]=56) – Tranquillo – poco agitato (1/4=80), Poco
sostenuto, ma non troppo ([1/4[=60), Allegretto con moto ([1/4[=108) – Allegretto,
Sostenuto ([1/4]=62) – Maestoso, Allegro vivo ([3/8]=96) – Poco meno (3/8=84),
Allegro moderato ([3/4]=80), [Repriza] Andante ([1/4]=cca. 69) – Solenne ([1/4]=cca.
58-60) – Maestoso ([1/4]= 58).
Zasedba in razpored inštrumentov orkestra ka eta v sedanji in dokonèni redakciji
partiture veèja nihanja. Vremšak je zasedbo a 2 uporabil za prvi15 in drugi16 stavek, za
tretji stavek pa a 317. Skromnejši zvoèni barvni nabor v prvem in drugem stavku sili
skladatelja k racionalnejši tematski obdelavi glasbenih misli in k zvoèno jedrnatejši
inštrumentaciji. V zadnjem stavku Vremšak zvoèni barvni spekter razširi tudi glede na
specifiène potrebe samega tretjega stavka. To je verjetno storil naknadno v kasnejši
redakciji èistopisa tretjega stavka, kjer je znotraj iste inštrumentalne skupine
kompozicijsko potreboval predvsem ekstremnejša in ni ja zvoèna obmoèja, in sicer zaradi
tematskih zahtev variacijske glasbene oblike passacaglie, ki jo tu uporabi. Zgolj v tretjem
stavku pritegne v orkester še harfo. Ta zvoèno-barvni orkestralni vidik bo zanimivo
opazovati v Vremšakovem èasovnem in kompozicijskem razvojnem loku. K zasedbi
prvega in drugega stavka se bo vrnil v tretji simfoniji (1988) in dveh orkestralnih delih iz
istega èasa. Razkošnejšo orkestracijo tretjega stavka prve simfonije pa bo uporabil še v
drugi simfoniji in Dramatièni uverturi deset let kasneje (1977). Omenjeni mejniki, ki jih
zaznamujejo Vremšakove simfonije v skladateljevem opusu, so kot indici nakazani e v
teh detajlih. O tem bo govora še kasneje, v nadaljevanju pa se posvetimo oblikovni plati
simfonije.
Vremšakov odnos do tematike, izbira glasbenih domislic oz. idej, oblikovanje tem,
zgradba stavkov ipd., je e v tej simfoniji takšen, kot ga bomo bolj ali manj sreèevali skozi
celoten skladateljev ustvarjalni lok. Gre za uporabo uvodne epizode prvega stavka, kjer
lahko zaslutimo tematsko gradivo celotne simfonije. Tak prijem bo skladatelj v svojem
ivljenju kasneje še veèkrat uporabil. Uvodni odsek prve simfonije razpade v dva
segmenta: prvi (t. 1–6) tvori izjemno poèasi se prebujajoè Andante molto sostenuto
([1/4]=cca. 38), kjer zaznamo tematsko sr , ki jo bo povzel drugi segment (t. 7–12) v
skoraj nerazpoznavni podobi hitrega tempa Allegro ([1/4]=cca.140). To drugo – še vedno
14 Skladateljeve oznake notnih vrednosti so zaradi raèunalniške obdelave v postopku tiska pretvorjene iz
notnih znakov v enakovredne matematièno izra ene ulomke, ki so dosledno zapisani v oglatih oklepajih.
15 Zasedba orkestra, 1. stavek: 2+ott.2.2.2–4.2.3–timp–archi. Prisoten piccolo, rogove pa zapiše izza
trobent.
16 Zasedba orkestra, 2. stavek: 2.2.2.2–4.2.3.1–timp–archi. Piccolo izgine, sekciji trobil se pridru i tuba.
17 Zasedba orkestra, 3. stavek: 2+ott.2+cing.2+clb.2+cfag–4.3.3.1–timp–arpa–archi.
146
Simfonija se zelo jasno razlomi v tri pribli no enake (ca. desetminutne) stavke. Prvo,
kar preseneèa, je moèna (skoraj rapsodièna) razèlenjenost znotraj vsakega stavka, hkrati
pa natanène – tudi metronomske in agogiène – oznake tempov, njihove nenehne menjave,
hitri dinamièni kontrasti ipd. Pod tem zornim kotom se podoba posameznih stavkov
razèleni v veè na videz samostojnejših odsekov, kot naka e e vpogled v seznam
posameznih odsekov znotraj stavkov, ki imajo moèno razvejano podobo. Razvejanost pa
je po drugi strani le navidezna, kot bomo videli v nadaljevanju. Prvi stavek: Andante molto
sostenuto ([1/4]=cca. 38)14, Allegro ([1/4]=cca.140) – Meno, Poco meno mosso, Allegro
– Meno, Poco sostenuto – Poco presto. Drugi stavek: Vivace ([3/4]=100), Trio (Poco
meno, [3/4]=80) – Tempo I. ([3/4]=100), Presto ([3/4]=110), Prestissimo ([3/4]=126).
Tretji stavek: Andante sostenuto ([1/4]=56) – Tranquillo – poco agitato (1/4=80), Poco
sostenuto, ma non troppo ([1/4[=60), Allegretto con moto ([1/4[=108) – Allegretto,
Sostenuto ([1/4]=62) – Maestoso, Allegro vivo ([3/8]=96) – Poco meno (3/8=84),
Allegro moderato ([3/4]=80), [Repriza] Andante ([1/4]=cca. 69) – Solenne ([1/4]=cca.
58-60) – Maestoso ([1/4]= 58).
Zasedba in razpored inštrumentov orkestra ka eta v sedanji in dokonèni redakciji
partiture veèja nihanja. Vremšak je zasedbo a 2 uporabil za prvi15 in drugi16 stavek, za
tretji stavek pa a 317. Skromnejši zvoèni barvni nabor v prvem in drugem stavku sili
skladatelja k racionalnejši tematski obdelavi glasbenih misli in k zvoèno jedrnatejši
inštrumentaciji. V zadnjem stavku Vremšak zvoèni barvni spekter razširi tudi glede na
specifiène potrebe samega tretjega stavka. To je verjetno storil naknadno v kasnejši
redakciji èistopisa tretjega stavka, kjer je znotraj iste inštrumentalne skupine
kompozicijsko potreboval predvsem ekstremnejša in ni ja zvoèna obmoèja, in sicer zaradi
tematskih zahtev variacijske glasbene oblike passacaglie, ki jo tu uporabi. Zgolj v tretjem
stavku pritegne v orkester še harfo. Ta zvoèno-barvni orkestralni vidik bo zanimivo
opazovati v Vremšakovem èasovnem in kompozicijskem razvojnem loku. K zasedbi
prvega in drugega stavka se bo vrnil v tretji simfoniji (1988) in dveh orkestralnih delih iz
istega èasa. Razkošnejšo orkestracijo tretjega stavka prve simfonije pa bo uporabil še v
drugi simfoniji in Dramatièni uverturi deset let kasneje (1977). Omenjeni mejniki, ki jih
zaznamujejo Vremšakove simfonije v skladateljevem opusu, so kot indici nakazani e v
teh detajlih. O tem bo govora še kasneje, v nadaljevanju pa se posvetimo oblikovni plati
simfonije.
Vremšakov odnos do tematike, izbira glasbenih domislic oz. idej, oblikovanje tem,
zgradba stavkov ipd., je e v tej simfoniji takšen, kot ga bomo bolj ali manj sreèevali skozi
celoten skladateljev ustvarjalni lok. Gre za uporabo uvodne epizode prvega stavka, kjer
lahko zaslutimo tematsko gradivo celotne simfonije. Tak prijem bo skladatelj v svojem
ivljenju kasneje še veèkrat uporabil. Uvodni odsek prve simfonije razpade v dva
segmenta: prvi (t. 1–6) tvori izjemno poèasi se prebujajoè Andante molto sostenuto
([1/4]=cca. 38), kjer zaznamo tematsko sr , ki jo bo povzel drugi segment (t. 7–12) v
skoraj nerazpoznavni podobi hitrega tempa Allegro ([1/4]=cca.140). To drugo – še vedno
14 Skladateljeve oznake notnih vrednosti so zaradi raèunalniške obdelave v postopku tiska pretvorjene iz
notnih znakov v enakovredne matematièno izra ene ulomke, ki so dosledno zapisani v oglatih oklepajih.
15 Zasedba orkestra, 1. stavek: 2+ott.2.2.2–4.2.3–timp–archi. Prisoten piccolo, rogove pa zapiše izza
trobent.
16 Zasedba orkestra, 2. stavek: 2.2.2.2–4.2.3.1–timp–archi. Piccolo izgine, sekciji trobil se pridru i tuba.
17 Zasedba orkestra, 3. stavek: 2+ott.2+cing.2+clb.2+cfag–4.3.3.1–timp–arpa–archi.
146
