Page 139 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 139
n Florjanc, ORKESTRALNA DELA SAMA VREMŠAKA
Bibliografski popis Vremšakovih orkestralnih in vokalno-orkestralnih del
Ko govorimo o Vremšakovih orkestralnih delih, imamo v mislih zaokro en orkestralni
opus, kjer nastopa orkester bodisi sam bodisi v vlogi enakovrednega sogovornika s
solistiènim inštrumentom ali pa z vokalnimi solisti oz. zborom. V èasu nastajanja razprave
je bilo znanih devetindvajset enot, kar je kolièinsko zelo lepo število del.
Vremšak v nobenem od del, zajetih v razpravo, ni oznaèil številk opusa. Zapustil je
lepo urejene èistopise, veèinoma v rokopisnih partiturah, ki so veèinoma zapisane s
èrnilom (tintnikom), in sicer z razloèno in vzorno lepo pisavo. V morebitnih namenih
izdaje tiskanih verzij bi bilo priporoèljivo, da se – s pomoèjo sodobnih anastatiènih tehnik
– izdajo Vremšakovi rokopisi, saj jih sedanji raèunalniški zapisi ne prekosijo. V rokopisih
najdemo nekaj redkih in dragocenih zaznamkov, od katerih so najpogostejše letnice
nastanka skladbe, nikoli pa ni oznaèen dan. Znano je, da je Vremšak svoja dela – po
Beethovnovo – rad popravljal, izpopolnjeval, pilil. Lahko sklepamo, da je vsako delo,
èeprav ga je zapisal v lepopisu in s èrnilom, pojmoval le kot trenutno zakljuèeno verzijo,
ki ostaja odprta za kakršnokoli izboljšavo.
Bibliografski popis dostopnih orkestralnih in vokalno-orkestralnih del bo razvršèen
najprej kronološko, po èasu nastanka, v kolikor je dostopen oziroma znan, ali pa po letnici
tiska. Dvojni letnici nakazujeta obdobje med zaèetno verzijo in dokonèno, ki je bila v teh
primerih obièajno natisnjena. V nadaljevanju bomo podali še razvrstitev Vremšakovega
opusa glede na vrsto in zasedbo.
1. Missa in honorem st. Cyrilli et Methodii, za soliste, zbor in orkester, 1948;
2. Tri skladbe za godalni orkester, 1954; (tudi kot Dve skladbi za godala);
3. Kronanje v Zagrebu, kantata za 3 tenorje, bas, mešani zbor in orkester,
1954–55;
4. I. Simfonija¸ 1955/56, (1. stavek, 2. in 3. [1958?]); rokopis;
5. Concertino, za klavir in godalni orkester, 1961; rokopis;
6. alosten je velki kejden, za soliste, mešani zbor in komorni orkester, januar
1968;
7. Sonatina, za godala / Sonatine, for strings, 1966; Ed. DSS 712 (1976);
8. II. Simfonija, 1969, »Spominu pokojnega oèeta«; Ed. DSS 589 (1972);
9. Voznica, za mezzosopran, moški zbor in komorni orkester, 1973;
10. Rapsodija za pihalni orkester, 1976;
11. Dramatièna uvertura, »komp. 1977«; rokopis s èrnilom;
12. Marija in mlinar, legenda za mezzosopran in komorni orkester, 26. 4. 1979;
13. Sedem miniatur, za godalni orkester, 1980; Ed. DSS 998 (1983); rokopis6;
14. Koncert, za orgle in godala, 1983; Ed. DSS 1079; rokopis;
15. Scherzo, za simfonièni orkester, »marec 1985«, Ed. DSS 1170; rokopis;
16. Adagio za veliki orkester, 1987; Ed. DSS 1236; rokopis;
17. III. Simfonija, 1988; Ed. DSS 1265 (1989); rokopis;
18. Simfonietta, in modo classico in due tempi, za komorni orkester, 1988; Ed.
DSS 1261; rokopis;
19. Passacaglia za simfonièni orkester, 1989; Ed. DSS 1263; rokopis;
20. Koncert za orgle in orkester, 1991;
6 Oznaka ‘rokopis’, postavljena ob podatku ‘Ed. DSS’, oznaèuje izdajo Društva slovenskih skladateljev, ki
je fotokopirana predloga skladateljeve rokopisne partiture.
139
Bibliografski popis Vremšakovih orkestralnih in vokalno-orkestralnih del
Ko govorimo o Vremšakovih orkestralnih delih, imamo v mislih zaokro en orkestralni
opus, kjer nastopa orkester bodisi sam bodisi v vlogi enakovrednega sogovornika s
solistiènim inštrumentom ali pa z vokalnimi solisti oz. zborom. V èasu nastajanja razprave
je bilo znanih devetindvajset enot, kar je kolièinsko zelo lepo število del.
Vremšak v nobenem od del, zajetih v razpravo, ni oznaèil številk opusa. Zapustil je
lepo urejene èistopise, veèinoma v rokopisnih partiturah, ki so veèinoma zapisane s
èrnilom (tintnikom), in sicer z razloèno in vzorno lepo pisavo. V morebitnih namenih
izdaje tiskanih verzij bi bilo priporoèljivo, da se – s pomoèjo sodobnih anastatiènih tehnik
– izdajo Vremšakovi rokopisi, saj jih sedanji raèunalniški zapisi ne prekosijo. V rokopisih
najdemo nekaj redkih in dragocenih zaznamkov, od katerih so najpogostejše letnice
nastanka skladbe, nikoli pa ni oznaèen dan. Znano je, da je Vremšak svoja dela – po
Beethovnovo – rad popravljal, izpopolnjeval, pilil. Lahko sklepamo, da je vsako delo,
èeprav ga je zapisal v lepopisu in s èrnilom, pojmoval le kot trenutno zakljuèeno verzijo,
ki ostaja odprta za kakršnokoli izboljšavo.
Bibliografski popis dostopnih orkestralnih in vokalno-orkestralnih del bo razvršèen
najprej kronološko, po èasu nastanka, v kolikor je dostopen oziroma znan, ali pa po letnici
tiska. Dvojni letnici nakazujeta obdobje med zaèetno verzijo in dokonèno, ki je bila v teh
primerih obièajno natisnjena. V nadaljevanju bomo podali še razvrstitev Vremšakovega
opusa glede na vrsto in zasedbo.
1. Missa in honorem st. Cyrilli et Methodii, za soliste, zbor in orkester, 1948;
2. Tri skladbe za godalni orkester, 1954; (tudi kot Dve skladbi za godala);
3. Kronanje v Zagrebu, kantata za 3 tenorje, bas, mešani zbor in orkester,
1954–55;
4. I. Simfonija¸ 1955/56, (1. stavek, 2. in 3. [1958?]); rokopis;
5. Concertino, za klavir in godalni orkester, 1961; rokopis;
6. alosten je velki kejden, za soliste, mešani zbor in komorni orkester, januar
1968;
7. Sonatina, za godala / Sonatine, for strings, 1966; Ed. DSS 712 (1976);
8. II. Simfonija, 1969, »Spominu pokojnega oèeta«; Ed. DSS 589 (1972);
9. Voznica, za mezzosopran, moški zbor in komorni orkester, 1973;
10. Rapsodija za pihalni orkester, 1976;
11. Dramatièna uvertura, »komp. 1977«; rokopis s èrnilom;
12. Marija in mlinar, legenda za mezzosopran in komorni orkester, 26. 4. 1979;
13. Sedem miniatur, za godalni orkester, 1980; Ed. DSS 998 (1983); rokopis6;
14. Koncert, za orgle in godala, 1983; Ed. DSS 1079; rokopis;
15. Scherzo, za simfonièni orkester, »marec 1985«, Ed. DSS 1170; rokopis;
16. Adagio za veliki orkester, 1987; Ed. DSS 1236; rokopis;
17. III. Simfonija, 1988; Ed. DSS 1265 (1989); rokopis;
18. Simfonietta, in modo classico in due tempi, za komorni orkester, 1988; Ed.
DSS 1261; rokopis;
19. Passacaglia za simfonièni orkester, 1989; Ed. DSS 1263; rokopis;
20. Koncert za orgle in orkester, 1991;
6 Oznaka ‘rokopis’, postavljena ob podatku ‘Ed. DSS’, oznaèuje izdajo Društva slovenskih skladateljev, ki
je fotokopirana predloga skladateljeve rokopisne partiture.
139