Page 130 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 130
O VREMŠAK (1930–2004)
zakljuèku zgošèujejo z bogatimi harmonijami v širokih akordih, ki nad pedalnim tonom,
vèasih dvojnim pedalom, vodijo v pleno ali tutti registracijo. Vse ka e, da je Sama
Vremšaka tudi v zrelih letih navduševal poln zvok orgel, ki ga je z veseljem uporabljal e v
prvih letih seznanjanja z instrumentom. Leta 1986 je na orgelskem podroèju posegel po
stiliziranih plesnih oblikah in napisal Suito za orgle. Uporabil je vse štiri glavne plese
baroène suite: allemando, couranto, sarabando in gigue ter pri tem obdr al vse poglavitne
znaèilnosti posameznih plesov, kot sta tempo in taktovski naèin, prav tako je uporabil za
barok znaèilno dvodelnost posameznih stavkov.
Štiri leta kasneje je napisal tudi krajšo orgelsko skladbo Pastorale v znaèilnem
šestosminskem taktovskem naèinu. Lahkotno tekoèo melodijo v desni roki spremljajo
akordi, v levi roki s podporo enoglasnega pedala, mestoma na le eèem basu. Glasbeni
jezik se proti drugemu delu zgosti v virtuozna šestnajstinska gibanja v manualu in pedalu z
dinamièno gradacijo do ff, v tretjem delu pa se glasbeni stavek v umirjenih harmonijah in
ritmu ponovno umiri.
Koral v orgelskih skladbah
Vremšakova orgelska glasba je absolutna glasba, ki ne ka e nobenih programskih
namigov. Sam je dejal, da njegove skladbe nimajo posebnega sporoèila, ker bi s tem
posegal na programsko podroèje, kar pa mu ni bilo v interesu. Po lastnem preprièanju je
bil pristaš absolutne glasbe.19 To ka ejo tudi naslovi skladb, med katerimi le štiri nosijo
programski naslov in še to zgolj zaradi obdelave citiranih koralov. Dlje v programsko
tvarino skladatelj ne se e in tudi v koralih ostaja zvest absolutni glasbi.
V poznih osemdesetih in devetdesetih letih je petkrat posegel po variacijski obdelavi
korala. Leta 1988 je ustvaril Meditacijo in koral, zasnovano v dveh delih, kar je razvidno
e po naslovu. Meditacijo gradi z melodijo v diskantu s solo registrom in spremljajoèimi
troglasnimi staccato-akordi, ki se po osmih taktih postopno prevesijo v kontrapunkt k
melodiji, prikljuèi pa se še dvojni pedal. Glasbeni stavek se postopno širi do vrhunca, ki ga
dose e z uporabo clustrov v ff in enotaktno generalno pavzo. Sledi umirjenost z zakljuèno
variirano reprizo v pp. Meditacija se neprekinjeno nadaljuje v koralne variacije, ki se
priènejo z neobveznim citatom skladateljeve lastne koralne melodije, temu pa sledi
troglasni koral s kanonom med sopranom in tenorjem. Koralni napev:
Sledi prva variacija z variirano temo v sopranu, kontrapunktom v srednjem glasu in z
dvojnim orgelskim pedalom, nato kratka druga variacija s predpisanim solo registrom
oboo 8’ v koralu in z razgibano spremljavo v tenorju in pedalu. V codi se koral oglasi v
avgmentaciji, ki v sveèanih harmonijah mogoèno zakljuèi skladbo. V skladbi je skladatelj
z metronomskimi oznakami doloèil posamezne tempe, oznaèil pa je tudi artikulacijo in
dinamiko.
19 Natalija Mustar, n. d., str. 95.
130
zakljuèku zgošèujejo z bogatimi harmonijami v širokih akordih, ki nad pedalnim tonom,
vèasih dvojnim pedalom, vodijo v pleno ali tutti registracijo. Vse ka e, da je Sama
Vremšaka tudi v zrelih letih navduševal poln zvok orgel, ki ga je z veseljem uporabljal e v
prvih letih seznanjanja z instrumentom. Leta 1986 je na orgelskem podroèju posegel po
stiliziranih plesnih oblikah in napisal Suito za orgle. Uporabil je vse štiri glavne plese
baroène suite: allemando, couranto, sarabando in gigue ter pri tem obdr al vse poglavitne
znaèilnosti posameznih plesov, kot sta tempo in taktovski naèin, prav tako je uporabil za
barok znaèilno dvodelnost posameznih stavkov.
Štiri leta kasneje je napisal tudi krajšo orgelsko skladbo Pastorale v znaèilnem
šestosminskem taktovskem naèinu. Lahkotno tekoèo melodijo v desni roki spremljajo
akordi, v levi roki s podporo enoglasnega pedala, mestoma na le eèem basu. Glasbeni
jezik se proti drugemu delu zgosti v virtuozna šestnajstinska gibanja v manualu in pedalu z
dinamièno gradacijo do ff, v tretjem delu pa se glasbeni stavek v umirjenih harmonijah in
ritmu ponovno umiri.
Koral v orgelskih skladbah
Vremšakova orgelska glasba je absolutna glasba, ki ne ka e nobenih programskih
namigov. Sam je dejal, da njegove skladbe nimajo posebnega sporoèila, ker bi s tem
posegal na programsko podroèje, kar pa mu ni bilo v interesu. Po lastnem preprièanju je
bil pristaš absolutne glasbe.19 To ka ejo tudi naslovi skladb, med katerimi le štiri nosijo
programski naslov in še to zgolj zaradi obdelave citiranih koralov. Dlje v programsko
tvarino skladatelj ne se e in tudi v koralih ostaja zvest absolutni glasbi.
V poznih osemdesetih in devetdesetih letih je petkrat posegel po variacijski obdelavi
korala. Leta 1988 je ustvaril Meditacijo in koral, zasnovano v dveh delih, kar je razvidno
e po naslovu. Meditacijo gradi z melodijo v diskantu s solo registrom in spremljajoèimi
troglasnimi staccato-akordi, ki se po osmih taktih postopno prevesijo v kontrapunkt k
melodiji, prikljuèi pa se še dvojni pedal. Glasbeni stavek se postopno širi do vrhunca, ki ga
dose e z uporabo clustrov v ff in enotaktno generalno pavzo. Sledi umirjenost z zakljuèno
variirano reprizo v pp. Meditacija se neprekinjeno nadaljuje v koralne variacije, ki se
priènejo z neobveznim citatom skladateljeve lastne koralne melodije, temu pa sledi
troglasni koral s kanonom med sopranom in tenorjem. Koralni napev:
Sledi prva variacija z variirano temo v sopranu, kontrapunktom v srednjem glasu in z
dvojnim orgelskim pedalom, nato kratka druga variacija s predpisanim solo registrom
oboo 8’ v koralu in z razgibano spremljavo v tenorju in pedalu. V codi se koral oglasi v
avgmentaciji, ki v sveèanih harmonijah mogoèno zakljuèi skladbo. V skladbi je skladatelj
z metronomskimi oznakami doloèil posamezne tempe, oznaèil pa je tudi artikulacijo in
dinamiko.
19 Natalija Mustar, n. d., str. 95.
130
