Page 134 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 134
O VREMŠAK (1930–2004)
pogosto so se znašle tudi na študijskem repertoarju veèine študentov orgel ter bile izvajane
na internih in vsakoletnih javnih koncertih v Cankarjevem domu v Ljubljani. To tradicijo
sedaj nadaljuje Bergantova naslednica, prof. Renata Bauer, ki pravi, da so Vremšakove
skladbe zelo primerne za akademijsko stopnjo, zato veèina njenih študentov v èasu študija
naštudira vse koralne variacije in še katero od daljših orgelskih del. Martina Okoliš je na
primer na diplomskem recitalu izvajala Temo con variazioni, Matej Lazar pa na javnem
koncertu v Cankarjevem domu I. stavek Sonate quasi una fantasia. Bauerjeva sledi
Bergantovemu vzoru tudi na svojih koncertih, saj na koncertne programe pogosto uvršèa
tako Vremšakova dela kot tudi tehtnejša dela drugih slovenskih skladateljev (A. Misson,
A. Ajdiè idr.).33
Vremšakove štiri koralne variacije, Meditacija in koral ter Dvojna fuga so navedene
tudi v uènem naèrtu za orgle na srednješolski stopnji.34
Skladbi Triptihon ter Meditacija in koral sta bili leta 2000 uvršèeni na program
edinega slovenskega orgelskega tekmovanja – 29. tekmovanja mladih orglavcev RS.
Zakljuèek
Samo Vremšak, pevec, zborovodja, uèitelj, predavatelj in v prvi vrsti (po lastnem
preprièanju)35 skladatelj, je e v mladosti vzljubil orgle. Èeprav se študiju orgel ni
posveèal v veèji meri in je bil v igri nanje samouk, je precejšen del svoje ustvarjalne moèi
posvetil prav temu instrumentu. Opiranje na baroène tehnike komponiranja je ena najbolj
znaèilnih potez Vremšakovega orgelskega opusa. Kontrapunkt preveva vsa njegova dela
in Vremšak ga je znal èudovito spojiti s sodobnejšim zvoènim prostorom. Skladbe z
nepretrgano strukturo in tekoèim glasbenim jezikom uèinkujejo trdno, kleno. Pomembno
je linearno vodenje glasov, ki mestoma nakljuèno, mestoma naèrtovano tvorijo zanimive
in sve e harmonije.
Iz kronološkega pregleda orgelskih del je razvidno, da se skladatelj v študijskem
obdobju in v prvem desetletju po njem z orgelskim ustvarjanjem ni veliko ukvarjal.
Sledilo je desetletje, v katerem je nastalo pet obširnih orgelskih del, ki so tako oblikovno
kot slogovno precej svobodna. Nato se je k orglam vedno pogosteje vraèal, nastala je
veèina njegovih del – vse fuge in koralne variacije. To bogato ustvarjalno obdobje lahko
pove emo z vedno tesnejšimi vezmi s prijateljem Hubertom Bergantom ter vedno
intenzivnejšim raziskovanjem sveta kontrapunkta in baroènih glasbenih oblik.
Mojstrsko napisane orgelske skladbe Sama Vremšaka nudijo izvajalcu bogate
mo nosti za oblikovanje individualne izvedbe, saj mu skladatelj vselej prepušèa izbiro
registracije, v veèini skladb tudi izbiro dinamike in artikulacije. Skladatelj je tehniène in
zvokovne zmo nosti orgel dobro poznal, kar je jasno razvidno iz vseh njegovih del, pri
ustvarjanju le-teh pa pred oèmi ni imel toèno doloèenih orgel. Ko so ga vprašali, ali bi
potem, ko je spoznal zmo nosti velikih Schukejevih orgel v Cankarjevem domu, glede
tehniène zahtevnosti komponiral kaj drugaèe, je dejal, da je jasno, da so orgle imenitne,
vendar pa piše enako. Po njegovem mnenju je odlièen instrument predvsem plus za
33 Vir: Orgelski koncerti Renate Bauer: 29. 5. 2000, Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana; 19. 8. 2002,
Bratislava; 26. 9. 2005, Trst; 18. 11. 2014, Cankarjev dom Ljubljana. Omenjamo zadnje pomembnejše
nastope.
34 Vir: Uèni naèrt za predmet orgle.
35 Franc Kri nar, Sto slovenskih skladateljev, Ljubljana: Prešernova dru ba, 1997, str. 226.
134
pogosto so se znašle tudi na študijskem repertoarju veèine študentov orgel ter bile izvajane
na internih in vsakoletnih javnih koncertih v Cankarjevem domu v Ljubljani. To tradicijo
sedaj nadaljuje Bergantova naslednica, prof. Renata Bauer, ki pravi, da so Vremšakove
skladbe zelo primerne za akademijsko stopnjo, zato veèina njenih študentov v èasu študija
naštudira vse koralne variacije in še katero od daljših orgelskih del. Martina Okoliš je na
primer na diplomskem recitalu izvajala Temo con variazioni, Matej Lazar pa na javnem
koncertu v Cankarjevem domu I. stavek Sonate quasi una fantasia. Bauerjeva sledi
Bergantovemu vzoru tudi na svojih koncertih, saj na koncertne programe pogosto uvršèa
tako Vremšakova dela kot tudi tehtnejša dela drugih slovenskih skladateljev (A. Misson,
A. Ajdiè idr.).33
Vremšakove štiri koralne variacije, Meditacija in koral ter Dvojna fuga so navedene
tudi v uènem naèrtu za orgle na srednješolski stopnji.34
Skladbi Triptihon ter Meditacija in koral sta bili leta 2000 uvršèeni na program
edinega slovenskega orgelskega tekmovanja – 29. tekmovanja mladih orglavcev RS.
Zakljuèek
Samo Vremšak, pevec, zborovodja, uèitelj, predavatelj in v prvi vrsti (po lastnem
preprièanju)35 skladatelj, je e v mladosti vzljubil orgle. Èeprav se študiju orgel ni
posveèal v veèji meri in je bil v igri nanje samouk, je precejšen del svoje ustvarjalne moèi
posvetil prav temu instrumentu. Opiranje na baroène tehnike komponiranja je ena najbolj
znaèilnih potez Vremšakovega orgelskega opusa. Kontrapunkt preveva vsa njegova dela
in Vremšak ga je znal èudovito spojiti s sodobnejšim zvoènim prostorom. Skladbe z
nepretrgano strukturo in tekoèim glasbenim jezikom uèinkujejo trdno, kleno. Pomembno
je linearno vodenje glasov, ki mestoma nakljuèno, mestoma naèrtovano tvorijo zanimive
in sve e harmonije.
Iz kronološkega pregleda orgelskih del je razvidno, da se skladatelj v študijskem
obdobju in v prvem desetletju po njem z orgelskim ustvarjanjem ni veliko ukvarjal.
Sledilo je desetletje, v katerem je nastalo pet obširnih orgelskih del, ki so tako oblikovno
kot slogovno precej svobodna. Nato se je k orglam vedno pogosteje vraèal, nastala je
veèina njegovih del – vse fuge in koralne variacije. To bogato ustvarjalno obdobje lahko
pove emo z vedno tesnejšimi vezmi s prijateljem Hubertom Bergantom ter vedno
intenzivnejšim raziskovanjem sveta kontrapunkta in baroènih glasbenih oblik.
Mojstrsko napisane orgelske skladbe Sama Vremšaka nudijo izvajalcu bogate
mo nosti za oblikovanje individualne izvedbe, saj mu skladatelj vselej prepušèa izbiro
registracije, v veèini skladb tudi izbiro dinamike in artikulacije. Skladatelj je tehniène in
zvokovne zmo nosti orgel dobro poznal, kar je jasno razvidno iz vseh njegovih del, pri
ustvarjanju le-teh pa pred oèmi ni imel toèno doloèenih orgel. Ko so ga vprašali, ali bi
potem, ko je spoznal zmo nosti velikih Schukejevih orgel v Cankarjevem domu, glede
tehniène zahtevnosti komponiral kaj drugaèe, je dejal, da je jasno, da so orgle imenitne,
vendar pa piše enako. Po njegovem mnenju je odlièen instrument predvsem plus za
33 Vir: Orgelski koncerti Renate Bauer: 29. 5. 2000, Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana; 19. 8. 2002,
Bratislava; 26. 9. 2005, Trst; 18. 11. 2014, Cankarjev dom Ljubljana. Omenjamo zadnje pomembnejše
nastope.
34 Vir: Uèni naèrt za predmet orgle.
35 Franc Kri nar, Sto slovenskih skladateljev, Ljubljana: Prešernova dru ba, 1997, str. 226.
134
