Page 135 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 135
onika Šarec, ORGELSKI OPUS SAMA VREMŠAKA
izvajalca.36 Pri tem lahko dodamo, da je Vremšakove orgelske skladbe mo no izvajati tudi
na majhnih dvomanualnih orglah, èeprav gotovo tehtneje zvenijo na veèjih, kjer ima
izvajalec mo nost uporabiti široko paleto zvoènih barv in veè odtenkov glasnosti. Veèina
skladb je napisanih v velikem dinamiènem obsegu, skoraj praviloma pa skladatelj v
zakljuèkih skladb eli uporabo plena oz. zvoka polnih orgel.
Njegov naèin komponiranja je bil študiozno in resno delo, ki se je popolnoma
prepletalo z bogato melodijsko, ritmièno in harmonsko invencijo. Sam je poudaril ta
pogled v intervjuju, ko pravi: »Poglabljanje, študiranje. Èe ni znanja, je to po moje
ribarjenje v kalnem. Obvladovanje, tehnièno obvladovanje metjeja! S tem in z umetniško
potenco lahko stvar dozoreva in dozori.«37 Prav tehnièno obvladovanje kontrapunkta in
njegova bogata invencija zreta v nas ob pregledovanju in preigravanju njegovih orgelskih
del, ki kljub vpetosti v tradicionalne baroène oblike delujejo sodobno in sve e.
Na vprašanje, zakaj je postal skladatelj, je Samo Vremšak odgovoril: »Na to vprašanje
je skoraj nemogoèe odgovoriti […] Doloèena mera ustvarjalne energije ali nuje ali
kakorkoli to paè imenujemo, je bila v meni – in to je moralo na dan.«38 In veliko dobrega je
prišlo na dan, tudi na podroèju orgelske glasbe. Sama Vremšaka tako glede na kvantiteto
kot kvaliteto njegovih del lahko upravièeno štejemo med najpomembnejše slovenske
skladatelje orgelske glasbe.
36 Samo Vremšak, »Obletnièni portret«, Glasbena mladina 20, št. 7–8, str. 15.
37 Prav tam.
38 Prav tam.
135
izvajalca.36 Pri tem lahko dodamo, da je Vremšakove orgelske skladbe mo no izvajati tudi
na majhnih dvomanualnih orglah, èeprav gotovo tehtneje zvenijo na veèjih, kjer ima
izvajalec mo nost uporabiti široko paleto zvoènih barv in veè odtenkov glasnosti. Veèina
skladb je napisanih v velikem dinamiènem obsegu, skoraj praviloma pa skladatelj v
zakljuèkih skladb eli uporabo plena oz. zvoka polnih orgel.
Njegov naèin komponiranja je bil študiozno in resno delo, ki se je popolnoma
prepletalo z bogato melodijsko, ritmièno in harmonsko invencijo. Sam je poudaril ta
pogled v intervjuju, ko pravi: »Poglabljanje, študiranje. Èe ni znanja, je to po moje
ribarjenje v kalnem. Obvladovanje, tehnièno obvladovanje metjeja! S tem in z umetniško
potenco lahko stvar dozoreva in dozori.«37 Prav tehnièno obvladovanje kontrapunkta in
njegova bogata invencija zreta v nas ob pregledovanju in preigravanju njegovih orgelskih
del, ki kljub vpetosti v tradicionalne baroène oblike delujejo sodobno in sve e.
Na vprašanje, zakaj je postal skladatelj, je Samo Vremšak odgovoril: »Na to vprašanje
je skoraj nemogoèe odgovoriti […] Doloèena mera ustvarjalne energije ali nuje ali
kakorkoli to paè imenujemo, je bila v meni – in to je moralo na dan.«38 In veliko dobrega je
prišlo na dan, tudi na podroèju orgelske glasbe. Sama Vremšaka tako glede na kvantiteto
kot kvaliteto njegovih del lahko upravièeno štejemo med najpomembnejše slovenske
skladatelje orgelske glasbe.
36 Samo Vremšak, »Obletnièni portret«, Glasbena mladina 20, št. 7–8, str. 15.
37 Prav tam.
38 Prav tam.
135
