Page 132 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 132
O VREMŠAK (1930–2004)
Na zaèetku skladatelj najprej citira del teme, kasneje doda tudi harmonijo. Sledi šest
variacij, med katerimi je le zadnja urejena v takte. V prvih dveh variacijah je tema v
zgornjem glasu, v drugi je ritmièno spremenjena. V tretji variaciji je tema v pedalu, v
èetrti, ki je manualna, je v spodnjem glasu, v peti pa ponovno v zgornjem. Zadnja variacija
z mogoènim plenom, ki ga je doloèil skladatelj, pripelje do viška in hkrati zakljuèka
skladbe.
Leta 1996 je nastala še èetrta skladba, ki temelji na koralni melodiji Magnificat in je
nastala na Bergantovo pobudo iz dve leti prej napisanega Magnificata za sopran, moški
oktet in orgle. Magnificat je napisan na gregorijanski koralni napev:
Skozi vso skladbo se ta motiv prepleta s sodobnimi harmonijami, ki se postopoma skozi tri
variacije zgošèujejo in dinamièno narašèajo do viška, ki ga dose e v codi s slovesnimi
akordi v fff. V skladbi je skladatelj doloèil dinamiko, tempo in mestoma manuale.
Napotkov za registracijo in artikulacijo ni.
Vse štiri koralne variacije, pisane na gregorijanski koral, so bile izdane leta 1998 pri
zalo bi Astrum.22 Skladateljevo pojasnilo k izdaji: »Štiri koralne variacije niso nikoli bile
mišljene kot ciklus, saj so nastajale sukcesivno, vendar je navsezadnje mo na tudi takšna
interpretacija. Skupno jim je, da so vse grajene v obliki variacij, kjer vsaka variacija
prinaša novo motivièno obdelavo (ornamentalni princip). Vsaka od njih pa ima svoj
naslovu pripadajoèi koralni napev.«23 Vse štiri koralne variacije in prav tako Meditacija in
koral so bile na orgelskih koncertih e veèkrat izvajane, saj so za orglavce nadvse
hvale en material za izvedbo in sodijo med priljubljenejša Vremšakova orgelska dela.
Sonata quasi una fantasia, Triptihon in Tema con variazioni
Po letu 1953 Vremšak kar 15 let ni napisal nobene orgelske skladbe. Svoj molk na tem
podroèju pa je prekinil leta 1968 ter v roku sedmih let napisal tri daljša in slogovno, v
primerjavi z ostalimi deli, nekoliko izstopajoèa dela. Najprej je napisal Sonato quasi una
fantasia. Delo je zasnovano v treh stavkih, od katerih je prvi svobodneje pojmovana
sonatna oblika s polifono ekspozicijo, izpeljavo in reprizo, sledi pa mu fantazijski
monotematski Intermezzo pastorale, ki fragmentarno spominja na glavno temo prvega
stavka. Sonato zakljuèuje fuga z ekspozicijo, dvema medigrama, dvema izpeljavama in
stretto z inverzijami in hkratnimi nastopi invertiranih košèkov diminuirane glavne teme z
invertirano glavno temo v primarnih notnih vrednostih.24 V naslovu nosi posvetilo »in
memoriam J. S. Bach«, stavek pa odgovarja tako baroènim normam kot tudi sodobnemu
naèinu komponiranja. Glasbeni jezik sonate je z mojstrskim prepletanjem polifonih in
homofonih delov gladko tekoè v legato artikulaciji in jasno doloèeni dinamiki. Skladba
zahteva številne menjave registracije, èeprav le-ta razen zapisa ‘quasi pleno’ ob zakljuèku
22 Izdaja: AS 08.9802/99.
23 Prav tam. Iz spremne besede skladatelja Sama Vremšaka.
24 Povzeto po skladateljevi analizi, ki jo v izvorni obliki tipkopisa hrani avtorica prispevka.
132
Na zaèetku skladatelj najprej citira del teme, kasneje doda tudi harmonijo. Sledi šest
variacij, med katerimi je le zadnja urejena v takte. V prvih dveh variacijah je tema v
zgornjem glasu, v drugi je ritmièno spremenjena. V tretji variaciji je tema v pedalu, v
èetrti, ki je manualna, je v spodnjem glasu, v peti pa ponovno v zgornjem. Zadnja variacija
z mogoènim plenom, ki ga je doloèil skladatelj, pripelje do viška in hkrati zakljuèka
skladbe.
Leta 1996 je nastala še èetrta skladba, ki temelji na koralni melodiji Magnificat in je
nastala na Bergantovo pobudo iz dve leti prej napisanega Magnificata za sopran, moški
oktet in orgle. Magnificat je napisan na gregorijanski koralni napev:
Skozi vso skladbo se ta motiv prepleta s sodobnimi harmonijami, ki se postopoma skozi tri
variacije zgošèujejo in dinamièno narašèajo do viška, ki ga dose e v codi s slovesnimi
akordi v fff. V skladbi je skladatelj doloèil dinamiko, tempo in mestoma manuale.
Napotkov za registracijo in artikulacijo ni.
Vse štiri koralne variacije, pisane na gregorijanski koral, so bile izdane leta 1998 pri
zalo bi Astrum.22 Skladateljevo pojasnilo k izdaji: »Štiri koralne variacije niso nikoli bile
mišljene kot ciklus, saj so nastajale sukcesivno, vendar je navsezadnje mo na tudi takšna
interpretacija. Skupno jim je, da so vse grajene v obliki variacij, kjer vsaka variacija
prinaša novo motivièno obdelavo (ornamentalni princip). Vsaka od njih pa ima svoj
naslovu pripadajoèi koralni napev.«23 Vse štiri koralne variacije in prav tako Meditacija in
koral so bile na orgelskih koncertih e veèkrat izvajane, saj so za orglavce nadvse
hvale en material za izvedbo in sodijo med priljubljenejša Vremšakova orgelska dela.
Sonata quasi una fantasia, Triptihon in Tema con variazioni
Po letu 1953 Vremšak kar 15 let ni napisal nobene orgelske skladbe. Svoj molk na tem
podroèju pa je prekinil leta 1968 ter v roku sedmih let napisal tri daljša in slogovno, v
primerjavi z ostalimi deli, nekoliko izstopajoèa dela. Najprej je napisal Sonato quasi una
fantasia. Delo je zasnovano v treh stavkih, od katerih je prvi svobodneje pojmovana
sonatna oblika s polifono ekspozicijo, izpeljavo in reprizo, sledi pa mu fantazijski
monotematski Intermezzo pastorale, ki fragmentarno spominja na glavno temo prvega
stavka. Sonato zakljuèuje fuga z ekspozicijo, dvema medigrama, dvema izpeljavama in
stretto z inverzijami in hkratnimi nastopi invertiranih košèkov diminuirane glavne teme z
invertirano glavno temo v primarnih notnih vrednostih.24 V naslovu nosi posvetilo »in
memoriam J. S. Bach«, stavek pa odgovarja tako baroènim normam kot tudi sodobnemu
naèinu komponiranja. Glasbeni jezik sonate je z mojstrskim prepletanjem polifonih in
homofonih delov gladko tekoè v legato artikulaciji in jasno doloèeni dinamiki. Skladba
zahteva številne menjave registracije, èeprav le-ta razen zapisa ‘quasi pleno’ ob zakljuèku
22 Izdaja: AS 08.9802/99.
23 Prav tam. Iz spremne besede skladatelja Sama Vremšaka.
24 Povzeto po skladateljevi analizi, ki jo v izvorni obliki tipkopisa hrani avtorica prispevka.
132
