Page 125 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 125
onika Šarec, ORGELSKI OPUS SAMA VREMŠAKA
nastale 1978 in Magnificata za orgle iz leta 1996, kot tudi na prepoznavnost in
priljubljenost Vremšakovih skladb med poslušalci, saj skladbe s papirja v resnici za ivijo
šele, ko so izvajane in pridejo do src poslušalcev. Po Bergantovi smrti je Vremšak o
njunem prijateljstvu zapisal: »Ni mi lahko pisati o èloveku, s katerim sva tako rekoè skupaj
pre ivljala mladostna in pozneje zrelejša leta ivljenja, saj je bil pokojni le štiri leta mlajši
od mene. Hubert je bil èudovit èlovek. Poštenjak od glave do nog… Veèno mu bom
hvale en, ker je krstil skoraj ves moj orgelski opus – doma in na tujem. Vselej v odliènih
izvedbah.«10
Morda je bila spodbuda za ustvarjanje orgelskih skladb tudi dru enje s študenti orgel
pri predmetu orgelska improvizacija, ki ga je Vremšak predaval na Akademiji za glasbo.
Ta predmet je predstavljal dopolnjevanje in nadgradnjo podroèij harmonije in še zlasti
kontrapunkta, saj smo morali študenti pri orgelski improvizaciji ustvariti kar lepo število
lastnih skladb, na programu pa so bile zlasti fuge, passacaglie, preludiji, pastorale ipd.
Profesor je svoje delo vzel zelo resno ter skladbe študentov neutrudno pregledoval in
popravljal.
Kronološki pregled orgelskih del
Vremšakov skladateljski prvenec sega v obdobje druge svetovne vojne, ko se je v njem
zaèela buditi strast po glasbenem udejstvovanju. Na nastanek postne pesmi za bas solo,
orgle in mešani zbor, ki je bila med vojno tudi izvedena,11 je gotovo vplivalo glasbeno
dogajanje na upnijskem koru, ki ga je Vremšak do ivljal èisto od blizu. Kljub temu da je
kmalu po vojni opustil redno sodelovanje pri bogoslu jih, je orgelska glasba ostala
njegova spremljevalka skozi vse ustvarjalno obdobje. Še pred zaèetkom študija glasbe sta
v letih 1947 in 1948 nastali dve skladbi za orgle, Dvojna fuga v a-molu in Fuga v a-molu,
ki pa ju je leta 1988 predelal in v predelani obliki objavil v zbirki Orgelske fuge.12 V
študijskem obdobju je za orgle napisal Passacaglio v c-molu, ki jo je Hubert Bergant
prviè izvedel še v podstrešni sobici nekdanje realke,13 danes Elektrotehniško–
raèunalniške strokovne šole in gimnazije Ljubljana, kjer je dolga leta potekal tudi pouk
orgel Akademije za glasbo. S kontrapunktom, ki preveva veèino njegovih orgelskih del, se
je Vremšak nadalje ukvarjal skozi vse ustvarjalno obdobje. Po petnajstih letih, v katerih
orgelskemu ustvarjanju ni posveèal posebne pozornosti, so nastala tri obširnejša dela,
najprej leta 1968 Sonata quasi una fantasia, leta 1971 Triptihon in leta 1976 Tema con
variazioni. V letih, ki so sledila, je Vremšak vedno pogosteje posegal po orgelski glasbi. Iz
svobodnejše koncipiranih glasbenih oblik se je vedno bolj vraèal k strogemu
kontrapunktiènemu slogu in baroènim oblikam, ki pa jim je istoèasno z bogato glasbeno
invencijo vdahnil sodoben glasbeni izraz. Nastale so številne fuge in koralne variacije,
trikrat pa je orgle postavil v ospredje komorne in simfoniène glasbe. Slovensko orgelsko
literaturo je obogatil s komornim Concertinom za orgle in trobilni kvintet, Koncertom za
orgle in godala in Variacijami za orgle in simfonièni orkester.
10 Samo Vremšak, »Hubert Bergant 1934–1999«, Delo, 27. 1. 1999, str. 9.
11 Samo Vremšak, »Pisma skladateljev«, Glasbena mladina 20, št. 7–8, str. 15.
12 ED. DSS 1619.
13 Hubert Bergant, n. d., str. 96 .
125
nastale 1978 in Magnificata za orgle iz leta 1996, kot tudi na prepoznavnost in
priljubljenost Vremšakovih skladb med poslušalci, saj skladbe s papirja v resnici za ivijo
šele, ko so izvajane in pridejo do src poslušalcev. Po Bergantovi smrti je Vremšak o
njunem prijateljstvu zapisal: »Ni mi lahko pisati o èloveku, s katerim sva tako rekoè skupaj
pre ivljala mladostna in pozneje zrelejša leta ivljenja, saj je bil pokojni le štiri leta mlajši
od mene. Hubert je bil èudovit èlovek. Poštenjak od glave do nog… Veèno mu bom
hvale en, ker je krstil skoraj ves moj orgelski opus – doma in na tujem. Vselej v odliènih
izvedbah.«10
Morda je bila spodbuda za ustvarjanje orgelskih skladb tudi dru enje s študenti orgel
pri predmetu orgelska improvizacija, ki ga je Vremšak predaval na Akademiji za glasbo.
Ta predmet je predstavljal dopolnjevanje in nadgradnjo podroèij harmonije in še zlasti
kontrapunkta, saj smo morali študenti pri orgelski improvizaciji ustvariti kar lepo število
lastnih skladb, na programu pa so bile zlasti fuge, passacaglie, preludiji, pastorale ipd.
Profesor je svoje delo vzel zelo resno ter skladbe študentov neutrudno pregledoval in
popravljal.
Kronološki pregled orgelskih del
Vremšakov skladateljski prvenec sega v obdobje druge svetovne vojne, ko se je v njem
zaèela buditi strast po glasbenem udejstvovanju. Na nastanek postne pesmi za bas solo,
orgle in mešani zbor, ki je bila med vojno tudi izvedena,11 je gotovo vplivalo glasbeno
dogajanje na upnijskem koru, ki ga je Vremšak do ivljal èisto od blizu. Kljub temu da je
kmalu po vojni opustil redno sodelovanje pri bogoslu jih, je orgelska glasba ostala
njegova spremljevalka skozi vse ustvarjalno obdobje. Še pred zaèetkom študija glasbe sta
v letih 1947 in 1948 nastali dve skladbi za orgle, Dvojna fuga v a-molu in Fuga v a-molu,
ki pa ju je leta 1988 predelal in v predelani obliki objavil v zbirki Orgelske fuge.12 V
študijskem obdobju je za orgle napisal Passacaglio v c-molu, ki jo je Hubert Bergant
prviè izvedel še v podstrešni sobici nekdanje realke,13 danes Elektrotehniško–
raèunalniške strokovne šole in gimnazije Ljubljana, kjer je dolga leta potekal tudi pouk
orgel Akademije za glasbo. S kontrapunktom, ki preveva veèino njegovih orgelskih del, se
je Vremšak nadalje ukvarjal skozi vse ustvarjalno obdobje. Po petnajstih letih, v katerih
orgelskemu ustvarjanju ni posveèal posebne pozornosti, so nastala tri obširnejša dela,
najprej leta 1968 Sonata quasi una fantasia, leta 1971 Triptihon in leta 1976 Tema con
variazioni. V letih, ki so sledila, je Vremšak vedno pogosteje posegal po orgelski glasbi. Iz
svobodnejše koncipiranih glasbenih oblik se je vedno bolj vraèal k strogemu
kontrapunktiènemu slogu in baroènim oblikam, ki pa jim je istoèasno z bogato glasbeno
invencijo vdahnil sodoben glasbeni izraz. Nastale so številne fuge in koralne variacije,
trikrat pa je orgle postavil v ospredje komorne in simfoniène glasbe. Slovensko orgelsko
literaturo je obogatil s komornim Concertinom za orgle in trobilni kvintet, Koncertom za
orgle in godala in Variacijami za orgle in simfonièni orkester.
10 Samo Vremšak, »Hubert Bergant 1934–1999«, Delo, 27. 1. 1999, str. 9.
11 Samo Vremšak, »Pisma skladateljev«, Glasbena mladina 20, št. 7–8, str. 15.
12 ED. DSS 1619.
13 Hubert Bergant, n. d., str. 96 .
125
