Page 101 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 101
rej Misson, MOŠKI ZBORI SAMA VREMŠAKA IN NJEGOVO DELOVANJE V KAMNIŠKI LIRI
Naša zemlja je iz edicij (1973), ustvarjena na besedilo Alojza Gradnika. Najbr je
skladatelj sam v opombi zapisal: »Tudi ta pesem je ritmièno in metrièno svobodna. Srednji
del je strogi kanon v štirih glasovih.«4 Pesem, na katero se nanaša opomba, je Pojoèa kri, v
kateri se vseskozi menjava metrièna delitev, medtem ko je Naša pesem oblikovana brez
takta (senza misura). Vsekakor lahko loèimo dve vrsti »breztaktne« glasbe: pravo, pri
kateri ni pulza, ne metriène sheme, niti ritmiènih poddelitev (chronos protos), veèinoma
pribli no enako dolge tone prosto sestavljamo zapored, posamièno ali v skupinah po dva
ali tri in veè. Skladatelj pa lahko brez takta oznaèi tudi gibanje, ki je zelo prosto urejeno,
vendar ima pulz in poddelitev. V takih primerih lahko uporabljamo èrtkane taktnice, s
katerimi nakazujemo metrièno gibanje v ozadju melodij, èeprav elimo svobodnejšo
ritmièno in metrièno interpretacijo. Zanimivo je oblikovano intervalno sozvoèje na
zaèetku. Menjavajo se intervali v dveh frazah: è8, v7, v7, v2, m3 in è8, è8, v7, zv4, v3 in
v3. Obakrat je zaznavna intervalna regresija in postopno pribli evanje melodij. Skladba
ima sicer predznake f-mola, vendar je e na zaèetku uporabljen ton Ges (frigijski modus),
veliko je tudi kromatike. Harmonija je na mnogo mestih disonanèna, ekspresionistièna,
trpka, kot je trpko tudi Gradnikovo besedilo.
Slika 11: Zaèetek skladbe Naša zemlja na besedilo Alojza Gradnika. Intervalna sozvoèja so
razporejena regresivno, postopno od veèjih k manjšim.
Slika 12: Kanonski, frigijski zaèetek drugega dela skladbe Naša zemlja
Tudi Pojoèa kri (1972) je narejena na trpko besedilo Alojza Gradnika, in tej vsebini sledi
glasbena govorica. Avtor sam je v opombi zapisal: »Skladba je v metriènem pogledu dokaj
svobodna. Skoraj nenehna menjava metriènih enot je oznaèena posebej, èrtkane taktnice
so le v pomoè zborovodji, kompozicijsko se prepletata homofoni in polifoni naèin
gradnje.«5 Skladba je na robu atonalnosti, saj tonaliteta ni oznaèena. Konèa se z
Es-durovim kvintakordom, v zaèetnem kvartnem akordu je prav tako Es, sicer pa ima
4 Samo Vremšak, Izbrani zbori, Ljubljana: ZKPO, 1973.
5 Prav tam.
101
Naša zemlja je iz edicij (1973), ustvarjena na besedilo Alojza Gradnika. Najbr je
skladatelj sam v opombi zapisal: »Tudi ta pesem je ritmièno in metrièno svobodna. Srednji
del je strogi kanon v štirih glasovih.«4 Pesem, na katero se nanaša opomba, je Pojoèa kri, v
kateri se vseskozi menjava metrièna delitev, medtem ko je Naša pesem oblikovana brez
takta (senza misura). Vsekakor lahko loèimo dve vrsti »breztaktne« glasbe: pravo, pri
kateri ni pulza, ne metriène sheme, niti ritmiènih poddelitev (chronos protos), veèinoma
pribli no enako dolge tone prosto sestavljamo zapored, posamièno ali v skupinah po dva
ali tri in veè. Skladatelj pa lahko brez takta oznaèi tudi gibanje, ki je zelo prosto urejeno,
vendar ima pulz in poddelitev. V takih primerih lahko uporabljamo èrtkane taktnice, s
katerimi nakazujemo metrièno gibanje v ozadju melodij, èeprav elimo svobodnejšo
ritmièno in metrièno interpretacijo. Zanimivo je oblikovano intervalno sozvoèje na
zaèetku. Menjavajo se intervali v dveh frazah: è8, v7, v7, v2, m3 in è8, è8, v7, zv4, v3 in
v3. Obakrat je zaznavna intervalna regresija in postopno pribli evanje melodij. Skladba
ima sicer predznake f-mola, vendar je e na zaèetku uporabljen ton Ges (frigijski modus),
veliko je tudi kromatike. Harmonija je na mnogo mestih disonanèna, ekspresionistièna,
trpka, kot je trpko tudi Gradnikovo besedilo.
Slika 11: Zaèetek skladbe Naša zemlja na besedilo Alojza Gradnika. Intervalna sozvoèja so
razporejena regresivno, postopno od veèjih k manjšim.
Slika 12: Kanonski, frigijski zaèetek drugega dela skladbe Naša zemlja
Tudi Pojoèa kri (1972) je narejena na trpko besedilo Alojza Gradnika, in tej vsebini sledi
glasbena govorica. Avtor sam je v opombi zapisal: »Skladba je v metriènem pogledu dokaj
svobodna. Skoraj nenehna menjava metriènih enot je oznaèena posebej, èrtkane taktnice
so le v pomoè zborovodji, kompozicijsko se prepletata homofoni in polifoni naèin
gradnje.«5 Skladba je na robu atonalnosti, saj tonaliteta ni oznaèena. Konèa se z
Es-durovim kvintakordom, v zaèetnem kvartnem akordu je prav tako Es, sicer pa ima
4 Samo Vremšak, Izbrani zbori, Ljubljana: ZKPO, 1973.
5 Prav tam.
101
