Page 96 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 96
O VREMŠAK (1930–2004)
3. razne priredbe, predelave (s preharmonizacijo in delno predelavo), mešanih
zborov v moški zbor ali narobe (redkeje).
e v uvodu so bila navedena imena pesnikov, katerih poezijo je skladatelj izbiral za svoje
uglasbitve. Prav tako so bile navedene nekatere kompozicijske znaèilnosti teh uglasbitev.
Izvirne kompozicije so harmonsko in melodièno zahtevne, pogosta je raznovrstna
polifonija. Tudi boljšim zborom so v izziv, vendar umetniški in muzikalni vtis nagradita
vlo eni trud. Vremšak svojega sloga komponiranja z leti ni bistveno spreminjal, morda je
nekoliko »zgostil« vertikalo in še bolj »razrahljal« tonalni harmonski temelj. Vendar so
skladbe pevne in dojemljive za pevce in tudi poslušalce. V priredbah ljudskih pesmi pa
skladatelj povsem upošteva ljudskost izhodišèa in skladbe oblikuje bolj èisto v tonalni
harmoniji. Prav tako ohranja temeljne kompozicijske znaèilnosti ljudske melodike in ne
išèe zapletenih oblik veèglasja.
V predelavah avtor skladbo iz ene vrste zasedbe pretvori v drugo; najveèkrat je mešane
zbore predeloval v moške. Takšna pretvorba, aran erstvo, je zahtevna naloga, saj je treba,
ne glede na spremembe v glasovih in obsegih, znaèaj izvirne skladbe èim bolj vsebinsko in
tudi tehnièno ohraniti. Obenem pisec skuša v priredbi upoštevati posebnosti sestava, v
katerega predeluje skladbo, npr. lastnosti moškega zbora. Pri tem je bil Vremšak izjemno
uspešen, sadove tega dela pri Liri pogosto u ivamo še zdaj.
Izvirne skladbe
Med izvirnimi skladbami naj posebej poudarimo dela, ki so izšla v obeh zbirkah. Med
starejšimi mešanimi zbori so to Ponte dei sospiri (Adolf Robida), Zaplenjeno pismo s
fronte (Kajuh), Rdeèe nebo (Branko Rudolf), Pesem hrepenenja (iz zbirke Sredi zemlje
stojim, anonimna poezija nerazvitih ljudstev), med novejšimi Èez soline (Cene Vipotnik),
Goreti hoèem sebi, novim dnevom (France Balantiè), Iskanje (1) (Ivan Hribovšek), Iskanje
(2) (Ivan Hribovšek), Moja hiša (Tone Kuntner), Mojzesova pesem, Pelin ena (Svetlana
Makaroviè), Pojem ti hvalnico (Tone Kuntner), Psalm 137, Zgodaj odhajajo (Tone
Kuntner), Talci (Marièka nidaršiè), To je torej (Tone Kuntner), To ganje (Tone
Kuntner), Zadnji èas pred zimo (France Balantiè), anjica (Ferdo Kozak) in e padajo
listi (Tone Kuntner). Med starejšimi moškimi zbori so znani: Zapel bi pesem alostno
(Silvin Sardenko), Zdignete brati (hrvaška ljudska), Vetri v polju (Sreèko Kosovel),
Pojoèa kri (Alojz Gradnik), Naša zemlja (Alojz Gradnik) in novejše, kot so Jutranja
pesem (besedilo in napev Adam Bohoriè), Hiša (Tone Kuntner), Kako bi mogel (Tone
Kuntner), Napis na vélikem zvonu pri Sv. Joštu nad Kranjem (France Prešeren), Pevcu
(France Prešeren), Ta potica (Tone Kuntner), Sneg (Tone Kuntner), Balada (Tone
Kuntner), Zadnje sonce (France Balantiè), Zgubil sem se (Tone Kuntner), Zima (Alojz
Gradnik) ter Zasuta usta (France Balantiè). Med avtorske skladbe uvršèam tudi skladbe na
razne napeve ali zahtevnejše obdelave, ki moèno presegajo izvirnik. Obièajno jih niti
skladatelj sam ne imenuje priredbe. Takšni sta npr. Zdignete brati in Jutranja pesem.
Skladba Zapel bi pesem, na besedilo Silvina Sardenka (psevdonim Alojzija Merharja,
1876–1942, duhovnika, pesnika in pisatelja), je ena starejših, nastala naj bi do leta 1950.
Nahaja se v Lirinem arhivu in jo je zbor veèkrat izvajal.
96
3. razne priredbe, predelave (s preharmonizacijo in delno predelavo), mešanih
zborov v moški zbor ali narobe (redkeje).
e v uvodu so bila navedena imena pesnikov, katerih poezijo je skladatelj izbiral za svoje
uglasbitve. Prav tako so bile navedene nekatere kompozicijske znaèilnosti teh uglasbitev.
Izvirne kompozicije so harmonsko in melodièno zahtevne, pogosta je raznovrstna
polifonija. Tudi boljšim zborom so v izziv, vendar umetniški in muzikalni vtis nagradita
vlo eni trud. Vremšak svojega sloga komponiranja z leti ni bistveno spreminjal, morda je
nekoliko »zgostil« vertikalo in še bolj »razrahljal« tonalni harmonski temelj. Vendar so
skladbe pevne in dojemljive za pevce in tudi poslušalce. V priredbah ljudskih pesmi pa
skladatelj povsem upošteva ljudskost izhodišèa in skladbe oblikuje bolj èisto v tonalni
harmoniji. Prav tako ohranja temeljne kompozicijske znaèilnosti ljudske melodike in ne
išèe zapletenih oblik veèglasja.
V predelavah avtor skladbo iz ene vrste zasedbe pretvori v drugo; najveèkrat je mešane
zbore predeloval v moške. Takšna pretvorba, aran erstvo, je zahtevna naloga, saj je treba,
ne glede na spremembe v glasovih in obsegih, znaèaj izvirne skladbe èim bolj vsebinsko in
tudi tehnièno ohraniti. Obenem pisec skuša v priredbi upoštevati posebnosti sestava, v
katerega predeluje skladbo, npr. lastnosti moškega zbora. Pri tem je bil Vremšak izjemno
uspešen, sadove tega dela pri Liri pogosto u ivamo še zdaj.
Izvirne skladbe
Med izvirnimi skladbami naj posebej poudarimo dela, ki so izšla v obeh zbirkah. Med
starejšimi mešanimi zbori so to Ponte dei sospiri (Adolf Robida), Zaplenjeno pismo s
fronte (Kajuh), Rdeèe nebo (Branko Rudolf), Pesem hrepenenja (iz zbirke Sredi zemlje
stojim, anonimna poezija nerazvitih ljudstev), med novejšimi Èez soline (Cene Vipotnik),
Goreti hoèem sebi, novim dnevom (France Balantiè), Iskanje (1) (Ivan Hribovšek), Iskanje
(2) (Ivan Hribovšek), Moja hiša (Tone Kuntner), Mojzesova pesem, Pelin ena (Svetlana
Makaroviè), Pojem ti hvalnico (Tone Kuntner), Psalm 137, Zgodaj odhajajo (Tone
Kuntner), Talci (Marièka nidaršiè), To je torej (Tone Kuntner), To ganje (Tone
Kuntner), Zadnji èas pred zimo (France Balantiè), anjica (Ferdo Kozak) in e padajo
listi (Tone Kuntner). Med starejšimi moškimi zbori so znani: Zapel bi pesem alostno
(Silvin Sardenko), Zdignete brati (hrvaška ljudska), Vetri v polju (Sreèko Kosovel),
Pojoèa kri (Alojz Gradnik), Naša zemlja (Alojz Gradnik) in novejše, kot so Jutranja
pesem (besedilo in napev Adam Bohoriè), Hiša (Tone Kuntner), Kako bi mogel (Tone
Kuntner), Napis na vélikem zvonu pri Sv. Joštu nad Kranjem (France Prešeren), Pevcu
(France Prešeren), Ta potica (Tone Kuntner), Sneg (Tone Kuntner), Balada (Tone
Kuntner), Zadnje sonce (France Balantiè), Zgubil sem se (Tone Kuntner), Zima (Alojz
Gradnik) ter Zasuta usta (France Balantiè). Med avtorske skladbe uvršèam tudi skladbe na
razne napeve ali zahtevnejše obdelave, ki moèno presegajo izvirnik. Obièajno jih niti
skladatelj sam ne imenuje priredbe. Takšni sta npr. Zdignete brati in Jutranja pesem.
Skladba Zapel bi pesem, na besedilo Silvina Sardenka (psevdonim Alojzija Merharja,
1876–1942, duhovnika, pesnika in pisatelja), je ena starejših, nastala naj bi do leta 1950.
Nahaja se v Lirinem arhivu in jo je zbor veèkrat izvajal.
96
