Page 104 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 104
O VREMŠAK (1930–2004)
Slika 17: Odlomek s konca skladbe Prihod s solistiènim govornim vzklikom
Slika 18: Sklepni del skladbe Prihod s plagalno kadenco, terèno harmonijo in pikardijsko terco
Priredbe ljudskih
Med priredbami ljudskih, predvsem slovenskih, najpogosteje zasledimo tele: Pojdam u
rute, Marko skaèe, enka mi v goste gre, Jagriè mi gre v zeleni log, Zakaj se ti deèua ne
udaš (iz Trije koroški svatski reji, Zeleni Jurij, Gorjanska, Trije koroški svatski reji, Ana
sama rieè me griva, Kranjèièev Jurij, Söntr pojd, Zagorska, Ziljska ohcet, V hart’lcu
rastejo ro e lape, Ptièja svatba, Kozara, Èrnomaljsko kolo – most, Furmanska, Pastirska,
Bom pa zlezel na èešnjo, Ko bi Zilo noj Dravco, Rdeèi sarafan, Voznica, Za Dobraèem
bom spivljal Mura, Mura, globoka si voda ti idr. Lira pogosto poje tudi Mjej ty dobru noc,
lu iškosrbsko ljudsko.
V vseh obdelavah ljudskih pesmi skladatelj upošteva ljudsko melodiko in harmonijo.
Z obèutkom poišèe kako zanimivejšo harmonsko zvezo, ki pa ljudski glasbi ni tuja.
Obdelave so lahko preproste, harmonizacije, npr. Ko bi Zilo noj Dravco, ali bolj razvite,
pogosto variacijsko oblikovane, npr. enka mi v goste gre, pa do skladb, pri katerih je
ljudska pesem podlaga povsem umetnim skladbam, npr. Zdignete brati. Obsegi moških
glasov so veèkrat zahtevnejši, predvsem tenorski. Samo Vremšak je sodeloval s Korošci,
zato je ustvaril veliko priredb za koroške ljudske. Sicer pa je posegal po ljudskih pesmi iz
vse Slovenije, pa tudi ljudskih pesmih jugoslovanskih narodov, npr. Bileæanka, Kozara,
Još ne sviæe, ter drugih slovanskih, npr. lu iškosrbska Mjej ty dobru noc, Deset slovaških
ljudskih pesmi itn.
104
Slika 17: Odlomek s konca skladbe Prihod s solistiènim govornim vzklikom
Slika 18: Sklepni del skladbe Prihod s plagalno kadenco, terèno harmonijo in pikardijsko terco
Priredbe ljudskih
Med priredbami ljudskih, predvsem slovenskih, najpogosteje zasledimo tele: Pojdam u
rute, Marko skaèe, enka mi v goste gre, Jagriè mi gre v zeleni log, Zakaj se ti deèua ne
udaš (iz Trije koroški svatski reji, Zeleni Jurij, Gorjanska, Trije koroški svatski reji, Ana
sama rieè me griva, Kranjèièev Jurij, Söntr pojd, Zagorska, Ziljska ohcet, V hart’lcu
rastejo ro e lape, Ptièja svatba, Kozara, Èrnomaljsko kolo – most, Furmanska, Pastirska,
Bom pa zlezel na èešnjo, Ko bi Zilo noj Dravco, Rdeèi sarafan, Voznica, Za Dobraèem
bom spivljal Mura, Mura, globoka si voda ti idr. Lira pogosto poje tudi Mjej ty dobru noc,
lu iškosrbsko ljudsko.
V vseh obdelavah ljudskih pesmi skladatelj upošteva ljudsko melodiko in harmonijo.
Z obèutkom poišèe kako zanimivejšo harmonsko zvezo, ki pa ljudski glasbi ni tuja.
Obdelave so lahko preproste, harmonizacije, npr. Ko bi Zilo noj Dravco, ali bolj razvite,
pogosto variacijsko oblikovane, npr. enka mi v goste gre, pa do skladb, pri katerih je
ljudska pesem podlaga povsem umetnim skladbam, npr. Zdignete brati. Obsegi moških
glasov so veèkrat zahtevnejši, predvsem tenorski. Samo Vremšak je sodeloval s Korošci,
zato je ustvaril veliko priredb za koroške ljudske. Sicer pa je posegal po ljudskih pesmi iz
vse Slovenije, pa tudi ljudskih pesmih jugoslovanskih narodov, npr. Bileæanka, Kozara,
Još ne sviæe, ter drugih slovanskih, npr. lu iškosrbska Mjej ty dobru noc, Deset slovaških
ljudskih pesmi itn.
104
