Page 30 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 30
AN ADAMIÈ (1912–1995)
naprej vodilno vlogo. Ansambel je kljub vsem te avam obstal, tudi zaradi neumorne
vztrajnosti mojstra Adamièa, ki je znal in zmogel prestopiti vse prepreke in dokazati
visoko in evropsko prepoznavnost. Najveèji napredek je ansambel dosegel v drugi
polovici petdesetih let, ko je dobil veè prilo nosti javnega nastopanja, ne le v Sloveniji,
temveè po vsej Jugoslaviji. Vabili so ga na skoraj vse pomembnejše festivale in prireditve
najvišjega ranga. Z uspehi doma so prišle tudi mo nosti gostovanj v tujino. V drugi
polovici petdesetih let je ansambel gostoval na Poljskem, Mad arskem in v Sovjetski
zvezi. Njegovi nastopi so bili senzacija, na Mad arskem na primer je uspel napolniti
tribune za veè kot deset tisoè gledalcev.34
O odnosih v ansamblu je precej anekdot in resniènih prigod, zagotovo pa velja, da se je
Adamiè ves èas vodenja vdano zavzemal za njegov obstoj, napredek in priznanje vsem
èlanom orkestra. Po slabi slovenski navadi so sodelovanje prekinila razlièna nesoglasja,
morda tudi intrige, kar je pripeljalo do odloèitve, da je mojster orkester leta 1962 kot stalni
dirigent zapustil. Kasneje je z njim še nastopal, vendar redkeje.35 Uradno je bil od konca
avgusta 1962 do konca julija 1980 na ljubljanskem radiu zaposlen kot dirigent PORL-a.36
Dejansko pa je bil v tem èasu manj v Ljubljani in precej veè v Beogradu in v nekaterih
drugih jugoslovanskih mestih, kjer je deloval na razliènih podroèjih, ob tem pa je bil kot
dirigent tudi redni gost evropske in zunajevropske bigbandovske glasbene scene.
Adamiè je imel vsaj od leta 1948 na ljubljanskem radiu svojo oddajo, v kateri je
predvajal skladbe po elji poslušalcev. Bila je zametek kasnejše znane oddaje eleli ste,
poslušajte, ki jo je Adamiè vodil še leta 1952 in obstaja še danes. Prav z njo je postal
izjemno prepoznavna osebnost, saj je od hvale nih poslušalcev prejemal številna pisma s
pohvalami. Podobno odmevni so bili tudi nastopi pred mikrofoni, ki jih je redno izvajal
PORL, kajti tudi nanje se je poslušalstvo pohvalno odzivalo, ne le iz Slovenije, tudi iz
Zagreba oziroma širše Hrvaške.37 Bojan Adamiè je sodil med tiste glasbenike, ki v vzponu
zabavne glasbe vseh zvrsti niso videli pregrešnosti ali moralne škodljivosti, temveè
vsesplošno potrebo, iz katere je nastalo marsikaj dobrega. Dejal je: »… zabavna glasba je
v povojnem èasu predstavljala glavni vzrok, da mladina greši […], ali pa je bila kot
naroèena, da igra vlogo grešnega kozla, kadar ni bilo primernejšega pri roki. Z upornim
bojem ne samo njenih pristašev in pobornikov, nego predvsem obièajnih ljudi, ki so v njej
videli ivljenjsko potrebo in jih niso vznemirjale njene grešne lastnosti, se je poèasi
povzpela na današnjo višino in na njen piedestal, kjer kraljuje na malo krivih, nestabilnih
nogah, neproporcionalnih dimenzij, še vedno javno mnogim v napoto, mnogim v nujno
potrebo, skratka, dela našega ivljenja. Nekje se je umetniško povzpela, nekje je padla na
nivo komponiranja v narodnem duhu, nekje ivi od harmonike, nekje pa kraljuje po
festivalih, izvajana od dobrih pevcev in orkestrov.« Dodal je, da je njen vrhunec v tem,
»da je zaèela izpodrivati uvo eno tujo popevko. […]«38 Bil je preprièan, da je bilo v
socialistièni Jugoslaviji precej dobrih pevskih in drugih talentov zabavne glasbe, posebno
popevke, vendar je menil, da za pravi prodor na uveljavljene festivale po Evropi in svetu
zaradi odklonilnega odnosa oblasti ni bilo pravih mo nosti. K uveljavljanju slovenske
34 Dostopno na: http://www.bojan-adamic.si/biografija/#koncerti, 15. 11. 2012.
35 Dostopno na: http://www.bojan-adamic.si/biografija/#optimist, 26. 11. 2012.
36 Iz dru inskega arhiva Alenke Adamiè.
37 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, mapa: Pisma.
38 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, avtobiografski zapis »Nekaj misli o zabavni glasbi v
Jugoslaviji«.
30
naprej vodilno vlogo. Ansambel je kljub vsem te avam obstal, tudi zaradi neumorne
vztrajnosti mojstra Adamièa, ki je znal in zmogel prestopiti vse prepreke in dokazati
visoko in evropsko prepoznavnost. Najveèji napredek je ansambel dosegel v drugi
polovici petdesetih let, ko je dobil veè prilo nosti javnega nastopanja, ne le v Sloveniji,
temveè po vsej Jugoslaviji. Vabili so ga na skoraj vse pomembnejše festivale in prireditve
najvišjega ranga. Z uspehi doma so prišle tudi mo nosti gostovanj v tujino. V drugi
polovici petdesetih let je ansambel gostoval na Poljskem, Mad arskem in v Sovjetski
zvezi. Njegovi nastopi so bili senzacija, na Mad arskem na primer je uspel napolniti
tribune za veè kot deset tisoè gledalcev.34
O odnosih v ansamblu je precej anekdot in resniènih prigod, zagotovo pa velja, da se je
Adamiè ves èas vodenja vdano zavzemal za njegov obstoj, napredek in priznanje vsem
èlanom orkestra. Po slabi slovenski navadi so sodelovanje prekinila razlièna nesoglasja,
morda tudi intrige, kar je pripeljalo do odloèitve, da je mojster orkester leta 1962 kot stalni
dirigent zapustil. Kasneje je z njim še nastopal, vendar redkeje.35 Uradno je bil od konca
avgusta 1962 do konca julija 1980 na ljubljanskem radiu zaposlen kot dirigent PORL-a.36
Dejansko pa je bil v tem èasu manj v Ljubljani in precej veè v Beogradu in v nekaterih
drugih jugoslovanskih mestih, kjer je deloval na razliènih podroèjih, ob tem pa je bil kot
dirigent tudi redni gost evropske in zunajevropske bigbandovske glasbene scene.
Adamiè je imel vsaj od leta 1948 na ljubljanskem radiu svojo oddajo, v kateri je
predvajal skladbe po elji poslušalcev. Bila je zametek kasnejše znane oddaje eleli ste,
poslušajte, ki jo je Adamiè vodil še leta 1952 in obstaja še danes. Prav z njo je postal
izjemno prepoznavna osebnost, saj je od hvale nih poslušalcev prejemal številna pisma s
pohvalami. Podobno odmevni so bili tudi nastopi pred mikrofoni, ki jih je redno izvajal
PORL, kajti tudi nanje se je poslušalstvo pohvalno odzivalo, ne le iz Slovenije, tudi iz
Zagreba oziroma širše Hrvaške.37 Bojan Adamiè je sodil med tiste glasbenike, ki v vzponu
zabavne glasbe vseh zvrsti niso videli pregrešnosti ali moralne škodljivosti, temveè
vsesplošno potrebo, iz katere je nastalo marsikaj dobrega. Dejal je: »… zabavna glasba je
v povojnem èasu predstavljala glavni vzrok, da mladina greši […], ali pa je bila kot
naroèena, da igra vlogo grešnega kozla, kadar ni bilo primernejšega pri roki. Z upornim
bojem ne samo njenih pristašev in pobornikov, nego predvsem obièajnih ljudi, ki so v njej
videli ivljenjsko potrebo in jih niso vznemirjale njene grešne lastnosti, se je poèasi
povzpela na današnjo višino in na njen piedestal, kjer kraljuje na malo krivih, nestabilnih
nogah, neproporcionalnih dimenzij, še vedno javno mnogim v napoto, mnogim v nujno
potrebo, skratka, dela našega ivljenja. Nekje se je umetniško povzpela, nekje je padla na
nivo komponiranja v narodnem duhu, nekje ivi od harmonike, nekje pa kraljuje po
festivalih, izvajana od dobrih pevcev in orkestrov.« Dodal je, da je njen vrhunec v tem,
»da je zaèela izpodrivati uvo eno tujo popevko. […]«38 Bil je preprièan, da je bilo v
socialistièni Jugoslaviji precej dobrih pevskih in drugih talentov zabavne glasbe, posebno
popevke, vendar je menil, da za pravi prodor na uveljavljene festivale po Evropi in svetu
zaradi odklonilnega odnosa oblasti ni bilo pravih mo nosti. K uveljavljanju slovenske
34 Dostopno na: http://www.bojan-adamic.si/biografija/#koncerti, 15. 11. 2012.
35 Dostopno na: http://www.bojan-adamic.si/biografija/#optimist, 26. 11. 2012.
36 Iz dru inskega arhiva Alenke Adamiè.
37 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, mapa: Pisma.
38 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, avtobiografski zapis »Nekaj misli o zabavni glasbi v
Jugoslaviji«.
30
