Page 28 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 28
AN ADAMIÈ (1912–1995)
slabši v improviziranju kot temeljni znaèilnosti jazza in boljši po izobrazbi, saj je veèina
obiskovala Akademijo za glasbo.23 Polo aj dirigenta PORL-a, vodje glasbenega oddelka
in pomoènika direktorja Radia Ljubljana (te funkcije je prevzel maja 194524) je Adamièu
ustrezal, politièni veljaki pa so bili preprièani, da èloveku njegovega kova, nekdanjemu
partizanu in visoko izobra enemu glasbeniku pritièe politièno mesto, zato so mu ponujali
visoka mesta (direktorovanje v ljubljanski Operi, Slovenski filharmoniji ter v nekaterih
drugih ustanovah, povezanih z glasbeno kulturo). Ker je vse tovrstne ponudbe zavrnil in
poudarjal, da je z delovnim mestom zadovoljen, je svoje samovoljno obnašanje »plaèal« s
številnimi zavrnitvami prošenj za dodatno izobra evanje.25 Kljub dolgoletni prekinitvi
intenzivnega igranja klavirja si je namreè prizadeval, da bi študij nadaljeval, ob tem pa se
je elel izpopolniti tudi v vsem, kar je poèel na radiu. e leta 1944 mu je bilo obljubljeno,
da bosta z Marjanom Kozino po vojni dobila štipendijo za študij v Moskvi. Kljub
veèkratnim Adamièevim prošnjam so se njegovi nadrejeni na Radiu Ljubljana vztrajno
izgovarjali, da njegov odhod v tujino ni mogoè, in sicer z utemeljitvijo, da zanj nimajo
nadomestila. Bil je preprièan, da se mu godi krivica, še posebno, ker je bilo glasbeno
šolanje e pred vojno, v t. i. stari Jugoslaviji, omogoèeno prenekateremu slovenskemu
glasbeniku, po vojni, ko je bilo prièakovano, da bo dru ba stopila še korak naprej, pa to
zaradi razliènih nepreprièljivih pretvez ni bilo mogoèe. V Adamièu je elja tlela še leta
1949, ko si je preko British Councila v Beogradu prizadeval pridobiti štipendijo za
nadaljevanje študija klavirja v Londonu, ob tem pa naj bi se izpopolnjeval še na BBC-ju,
in sicer kot radijski redaktor, dirigent, aran er …, torej v vsem, kar je dotlej poèel. Èeprav
naj bi bila štipendija odobrena, do Adamièevega izpopolnjevanja v Londonu ali kje drugje
ni prišlo.26
Adamiè je ostal radijski urednik, pomoènik direktorja in vsestransko anga iran
radijski glasbenik, kar mu je – ne brez te av – omogoèilo svobodno umetniško pot, precej
brez direktiv pa je ravnal tudi pri programski shemi orkestra, za katerega je napisal
številne skladbe in priredbe. Prvi pomembnejši koncert plesnega orkestra je bil leta 1947 v
Beogradu in je pomenil prvi jazzovski koncert v povojni Jugoslaviji. Obèinstvo, med
katerim je bilo veliko osebja iz ameriške ambasade, je ob skladbah Glena Millerja in
drugih podobnih huronsko ploskalo, s èimer si je vodstvo ansambla prislu ilo pranje
mo ganov in zahtevo, da se jazzu odpove. O jazzu so pisali kot o glasbi brez estetske in
umetniške vrednosti, kot o ameriški in kapitalistièni propagandi. Adamièa je po tem
incidentu z oblastmi rešila njegova dejavnost v partizanih, vendar so ga kmalu po
beograjskem koncertu (verjetno konec leta 1947) po sporu s takratnim radijskim
direktorjem, ki ni bil naklonjen Adamièevi glasbi, z dr avnim dekretom, tik pred
informbirojem, kazensko poslali »na prevzgojo« v Albanijo. Te ave PORL-a, povezane s
socialistièno ideologijo, so se namreè stopnjevale tudi v Ljubljani, kjer so se v èasopisih
pogosto oglašali pisci, ki so nasprotovali Adamièevemu orkestru in jazzovski glasbi, kar
je pomenilo tudi moèan pritisk na vodstvo ljubljanskega radia in skoraj povzroèilo
ukinitev orkestra, ki naj bi bil »glavni vir onesna evanja slovenske duše«.27 Radijsko
vodstvo je pred pritiski javnosti skoraj klonilo, rešitev pa je našlo v Adamièevi prisilni
23 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, povzeto po Adamièevem tipkopisu »Jazz v Sloveniji«.
24 Dokumentacija je v dru inskem arhivu Alenke Adamiè.
25 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, povzeto po avtobiografskem gradivu.
26 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, dokumentarno gradivo, pismo urada British Councla z
dne 3. 1. 1949 in Adamièevo pismo v London neki gospe Dunji z dne 24. 10. 1949.
27 Dostopno na: http://www.bojan-adamic.si/razmisljanja/#o-svoji-maturi, 21. 10. 2012.
28
slabši v improviziranju kot temeljni znaèilnosti jazza in boljši po izobrazbi, saj je veèina
obiskovala Akademijo za glasbo.23 Polo aj dirigenta PORL-a, vodje glasbenega oddelka
in pomoènika direktorja Radia Ljubljana (te funkcije je prevzel maja 194524) je Adamièu
ustrezal, politièni veljaki pa so bili preprièani, da èloveku njegovega kova, nekdanjemu
partizanu in visoko izobra enemu glasbeniku pritièe politièno mesto, zato so mu ponujali
visoka mesta (direktorovanje v ljubljanski Operi, Slovenski filharmoniji ter v nekaterih
drugih ustanovah, povezanih z glasbeno kulturo). Ker je vse tovrstne ponudbe zavrnil in
poudarjal, da je z delovnim mestom zadovoljen, je svoje samovoljno obnašanje »plaèal« s
številnimi zavrnitvami prošenj za dodatno izobra evanje.25 Kljub dolgoletni prekinitvi
intenzivnega igranja klavirja si je namreè prizadeval, da bi študij nadaljeval, ob tem pa se
je elel izpopolniti tudi v vsem, kar je poèel na radiu. e leta 1944 mu je bilo obljubljeno,
da bosta z Marjanom Kozino po vojni dobila štipendijo za študij v Moskvi. Kljub
veèkratnim Adamièevim prošnjam so se njegovi nadrejeni na Radiu Ljubljana vztrajno
izgovarjali, da njegov odhod v tujino ni mogoè, in sicer z utemeljitvijo, da zanj nimajo
nadomestila. Bil je preprièan, da se mu godi krivica, še posebno, ker je bilo glasbeno
šolanje e pred vojno, v t. i. stari Jugoslaviji, omogoèeno prenekateremu slovenskemu
glasbeniku, po vojni, ko je bilo prièakovano, da bo dru ba stopila še korak naprej, pa to
zaradi razliènih nepreprièljivih pretvez ni bilo mogoèe. V Adamièu je elja tlela še leta
1949, ko si je preko British Councila v Beogradu prizadeval pridobiti štipendijo za
nadaljevanje študija klavirja v Londonu, ob tem pa naj bi se izpopolnjeval še na BBC-ju,
in sicer kot radijski redaktor, dirigent, aran er …, torej v vsem, kar je dotlej poèel. Èeprav
naj bi bila štipendija odobrena, do Adamièevega izpopolnjevanja v Londonu ali kje drugje
ni prišlo.26
Adamiè je ostal radijski urednik, pomoènik direktorja in vsestransko anga iran
radijski glasbenik, kar mu je – ne brez te av – omogoèilo svobodno umetniško pot, precej
brez direktiv pa je ravnal tudi pri programski shemi orkestra, za katerega je napisal
številne skladbe in priredbe. Prvi pomembnejši koncert plesnega orkestra je bil leta 1947 v
Beogradu in je pomenil prvi jazzovski koncert v povojni Jugoslaviji. Obèinstvo, med
katerim je bilo veliko osebja iz ameriške ambasade, je ob skladbah Glena Millerja in
drugih podobnih huronsko ploskalo, s èimer si je vodstvo ansambla prislu ilo pranje
mo ganov in zahtevo, da se jazzu odpove. O jazzu so pisali kot o glasbi brez estetske in
umetniške vrednosti, kot o ameriški in kapitalistièni propagandi. Adamièa je po tem
incidentu z oblastmi rešila njegova dejavnost v partizanih, vendar so ga kmalu po
beograjskem koncertu (verjetno konec leta 1947) po sporu s takratnim radijskim
direktorjem, ki ni bil naklonjen Adamièevi glasbi, z dr avnim dekretom, tik pred
informbirojem, kazensko poslali »na prevzgojo« v Albanijo. Te ave PORL-a, povezane s
socialistièno ideologijo, so se namreè stopnjevale tudi v Ljubljani, kjer so se v èasopisih
pogosto oglašali pisci, ki so nasprotovali Adamièevemu orkestru in jazzovski glasbi, kar
je pomenilo tudi moèan pritisk na vodstvo ljubljanskega radia in skoraj povzroèilo
ukinitev orkestra, ki naj bi bil »glavni vir onesna evanja slovenske duše«.27 Radijsko
vodstvo je pred pritiski javnosti skoraj klonilo, rešitev pa je našlo v Adamièevi prisilni
23 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, povzeto po Adamièevem tipkopisu »Jazz v Sloveniji«.
24 Dokumentacija je v dru inskem arhivu Alenke Adamiè.
25 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, povzeto po avtobiografskem gradivu.
26 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, dokumentarno gradivo, pismo urada British Councla z
dne 3. 1. 1949 in Adamièevo pismo v London neki gospe Dunji z dne 24. 10. 1949.
27 Dostopno na: http://www.bojan-adamic.si/razmisljanja/#o-svoji-maturi, 21. 10. 2012.
28
