Page 33 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 33
ja Koter, BOJAN ADAMIÈ: SOODVISNOST NJEGOVEGA UMETNIŠKEGA IN ...
nadgradil druga podobna dela domaèih avtorjev. Adamièeva dela so slogovno raznolika
oziroma se v njih prepletajo elementi klasiène, zabavne in jazzovske glasbe. S tehtnostjo
opusa je bistveno pripomogel k dvigu umetniške plati slovenskih ansamblov, od katerih
številni dosegajo svetovno raven. Za Adamièeve skladbe se zanimajo tudi uveljavljeni
poustvarjalci tovrstne glasbe po Evropi in v ZDA. Zelo raznoliko in uspešno je bilo
Adamièevo delovanje v Beogradu. Bil je gost dirigent revijskega orkestra in mešanega
pevskega zbora Umetniškega ansambla Jugoslovanske narodne armije, komponist in
aran er za vojaške pihalne in zabavne orkestre, komponiral je filmsko glasbo, bil èlan in
podpredsednik upravnega odbora Zveze skladateljev Jugoslavije, èlan irij, dirigent in
aran er pri Mladinskem glasbenem festivalu v Subotici, z ansambli, ki jih je vodil v
beograjskih letih, pa je posnel ogromno skladb za tamkajšnji radio.43
Kljub gostovanjem po vsej Jugoslaviji, ki so bila najintenzivnejša v šestdesetih letih,
in anga maju zunaj dr ave Adamiè ljubljanske glasbene scene ni povsem opustil, temveè
je bil v Ljubljani še naprej aktiven na razliènih podroèjih. Uradno je bil na ljubljanskem
radiu zaposlen kot dirigent PORL-a, z avgustom 1980 je postal direktor oddelka Glasbena
produkcija, sredi leta 1981 pa se je upokojil.44 Domaèemu okolju je ostal zvest tudi v
svojih partiturah, iz katerih velikokrat veje duh slovenskega ljudskega izroèila.
Adamièeve melodiène in ritmiène znaèilnosti so prisotne v njegovih izvirnih skladbah in
priredbah, posebno izrazito pa se ka ejo v barviti instrumentaciji. Skladbe Bojana
Adamièa so izdane pri vseh pomembnejših jugoslovanskih zalo bah ter posnete v veèjih
radijskih in televizijskih hišah.45 Njegova dela za pihalne zasedbe od leta 1991
ekskluzivno izdaja zalo ba Hartman v zbirki Bojan Adamiè in njegov opus. Anga iral se
je tudi kot pianist, solistièno ali skupaj z orkestri, najveèkrat pa kot spremljevalec pevcem
zabavne glasbe, na glasbenih tekmovanjih in pri radijskih oddajah, med katerimi izstopa
Veseli tobogan. V tej popularni oddaji, namenjeni odkrivanju mladih pevskih talentov, je
Adamiè sodeloval dolga leta, verjetno od samih zaèetkov leta 1963, in sicer kot skladatelj,
aran er, pianist, pa tudi v vlogi pevske spremljave. O njegovi priljubljenosti med mladimi
prièajo tudi številna pisma in pohvale sodelujoèih. Podobna oddaja je potekala tudi na
zagrebškem radiu z naslovom Znam – znaš, v kateri je prav tako sodeloval.46
Ob vsem, kar je poèel, se je desetletja zavzemal za avtorske pravice skladateljev in
estradnih umetnikov. Da bi svoja kritièna opa anja spreminjal v praksi, se je anga iral kot
prvi predsednik Zveze skladateljev lahke glasbe (1956), kasneje pa v Društvu slovenskih
skladateljev, kateremu je osem let tudi predsedoval (1976–1984). Bil je eden redkih, ki so
se borili za pravice estradnih umetnikov. Prizadeval si je za uveljavitev jazza v
slovenskem šolstvu, kar pa se je med njegovim ivljenjem uresnièilo le na srednji stopnji.
Podobno se je javno zavzemal za veèje spoštovanje do harmonike, ki naj bi si po
njegovem preprièanju v šolskem sistemu zaslu ila enakovredno mesto med drugimi
glasbili.47 Kot je znano, je bil študij harmonike na ljubljanski Akademiji za glasbo kot
osrednji slovenski visokošolski ustanovi uveden šele pred nekaj leti, dotlej pa so slovenski
talentirani glasbeniki odhajali na študij v tujino, najveè v Nemèijo in Sovjetsko zvezo
43 Adamièevo delovanje v Beogradu je raziskal Vladimir Mustajbašiæ, èigar študija je objavljena v prièujoèi
publikaciji.
44 Dokumente hrani hèi Alenka Adamiè v dru inskem arhivu.
45 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, mapa Pogodbe.
46 Prav tam, mapa razglednic in pisem.
47 Prav tam, mapa Razmišljanja B. Adamièa, Adamièev zapis z naslovom »Harmonika«.
33
nadgradil druga podobna dela domaèih avtorjev. Adamièeva dela so slogovno raznolika
oziroma se v njih prepletajo elementi klasiène, zabavne in jazzovske glasbe. S tehtnostjo
opusa je bistveno pripomogel k dvigu umetniške plati slovenskih ansamblov, od katerih
številni dosegajo svetovno raven. Za Adamièeve skladbe se zanimajo tudi uveljavljeni
poustvarjalci tovrstne glasbe po Evropi in v ZDA. Zelo raznoliko in uspešno je bilo
Adamièevo delovanje v Beogradu. Bil je gost dirigent revijskega orkestra in mešanega
pevskega zbora Umetniškega ansambla Jugoslovanske narodne armije, komponist in
aran er za vojaške pihalne in zabavne orkestre, komponiral je filmsko glasbo, bil èlan in
podpredsednik upravnega odbora Zveze skladateljev Jugoslavije, èlan irij, dirigent in
aran er pri Mladinskem glasbenem festivalu v Subotici, z ansambli, ki jih je vodil v
beograjskih letih, pa je posnel ogromno skladb za tamkajšnji radio.43
Kljub gostovanjem po vsej Jugoslaviji, ki so bila najintenzivnejša v šestdesetih letih,
in anga maju zunaj dr ave Adamiè ljubljanske glasbene scene ni povsem opustil, temveè
je bil v Ljubljani še naprej aktiven na razliènih podroèjih. Uradno je bil na ljubljanskem
radiu zaposlen kot dirigent PORL-a, z avgustom 1980 je postal direktor oddelka Glasbena
produkcija, sredi leta 1981 pa se je upokojil.44 Domaèemu okolju je ostal zvest tudi v
svojih partiturah, iz katerih velikokrat veje duh slovenskega ljudskega izroèila.
Adamièeve melodiène in ritmiène znaèilnosti so prisotne v njegovih izvirnih skladbah in
priredbah, posebno izrazito pa se ka ejo v barviti instrumentaciji. Skladbe Bojana
Adamièa so izdane pri vseh pomembnejših jugoslovanskih zalo bah ter posnete v veèjih
radijskih in televizijskih hišah.45 Njegova dela za pihalne zasedbe od leta 1991
ekskluzivno izdaja zalo ba Hartman v zbirki Bojan Adamiè in njegov opus. Anga iral se
je tudi kot pianist, solistièno ali skupaj z orkestri, najveèkrat pa kot spremljevalec pevcem
zabavne glasbe, na glasbenih tekmovanjih in pri radijskih oddajah, med katerimi izstopa
Veseli tobogan. V tej popularni oddaji, namenjeni odkrivanju mladih pevskih talentov, je
Adamiè sodeloval dolga leta, verjetno od samih zaèetkov leta 1963, in sicer kot skladatelj,
aran er, pianist, pa tudi v vlogi pevske spremljave. O njegovi priljubljenosti med mladimi
prièajo tudi številna pisma in pohvale sodelujoèih. Podobna oddaja je potekala tudi na
zagrebškem radiu z naslovom Znam – znaš, v kateri je prav tako sodeloval.46
Ob vsem, kar je poèel, se je desetletja zavzemal za avtorske pravice skladateljev in
estradnih umetnikov. Da bi svoja kritièna opa anja spreminjal v praksi, se je anga iral kot
prvi predsednik Zveze skladateljev lahke glasbe (1956), kasneje pa v Društvu slovenskih
skladateljev, kateremu je osem let tudi predsedoval (1976–1984). Bil je eden redkih, ki so
se borili za pravice estradnih umetnikov. Prizadeval si je za uveljavitev jazza v
slovenskem šolstvu, kar pa se je med njegovim ivljenjem uresnièilo le na srednji stopnji.
Podobno se je javno zavzemal za veèje spoštovanje do harmonike, ki naj bi si po
njegovem preprièanju v šolskem sistemu zaslu ila enakovredno mesto med drugimi
glasbili.47 Kot je znano, je bil študij harmonike na ljubljanski Akademiji za glasbo kot
osrednji slovenski visokošolski ustanovi uveden šele pred nekaj leti, dotlej pa so slovenski
talentirani glasbeniki odhajali na študij v tujino, najveè v Nemèijo in Sovjetsko zvezo
43 Adamièevo delovanje v Beogradu je raziskal Vladimir Mustajbašiæ, èigar študija je objavljena v prièujoèi
publikaciji.
44 Dokumente hrani hèi Alenka Adamiè v dru inskem arhivu.
45 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, mapa Pogodbe.
46 Prav tam, mapa razglednic in pisem.
47 Prav tam, mapa Razmišljanja B. Adamièa, Adamièev zapis z naslovom »Harmonika«.
33
