Page 31 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 31
ja Koter, BOJAN ADAMIÈ: SOODVISNOST NJEGOVEGA UMETNIŠKEGA IN ...
zabavne glasbe so pripomogli tudi pevski solisti, kot sta bili na primer Irma Flis in Jelka
Cvete ar (Cvete arjeva je prva pela Adamièevo priljubljeno skladbo Ko boš prišla na
Bled), ter nekateri v Sloveniji gostujoèi pevci iz drugih jugoslovanskih republik, npr. Ivo
Robiæ, ki ga je Adamiè prviè slišal leta 1943 (preden je odšel v partizane) v Zagrebu.
Posebno v Zagrebu sta bila zabavna glasba in jazz e pred vojno na visokem nivoju. Prvi
jugoslovanski festival zabavne glasbe je bil na zaèetku petdesetih let v Beogradu, in sicer
v treh zaporednih letih, njegov glavni dirigent in aran er pa je bil prav Bojan Adamiè.
Festival so leta 1953 preselili v Opatijo in prav tamkajšnja prireditev velja za zametek
popevkarskega vzpona. Adamiè je na festivalu redno sodeloval kor irant, skladatelj,
aran er in dirigent. Vzori iz Opatije so vplivali na nove podobne prireditve in tako se je
leta 1962 na Bledu – ne brez Adamièevih vplivov – rodil festival Slovenska popevka, ki so
ga èez dve leti premestili v Ljubljano. Adamiè je prve popevke napisal e v poznih
štiridesetih letih (npr. skladbo z naslovom Barbara, 1949). Med pevkami, ki so z
Adamièem veliko sodelovale, so bile Marjana Der aj, Beti Jurkoviè in Majda Sepe. Imel
je izjemen obèutek za odkrivanje talentov in je zaslu en za kariero marsikaterega pevca
nekdanje jugoslovanske scene. Odkril je na primer tudi Gabi Novak, in sicer leta 1957 kot
glas v hrvaških risanih filmih. Zanjo je nato prvi napisal aran maje, s katerimi se je
predstavila v Zagrebu in uspela. Ker je imel odlièen obèutek za prepoznavanje glasbenih
sposobnosti, je znal prepoznati vrline in slabosti, kar je bilo znaèilno tudi za njegovo prvo
sreèanje z Vice Vukovom leta 1959 na opatijskem festivalu. Bojan Adamiè je sicer
obetavnega pevca Vukova pevsko korigiral in pripravil do pevskega izpopolnjevanja, kar
se je obrestovalo, saj je Vukov kmalu nato postal mednarodno uveljavljena pevska
zvezda. Podobno je prepoznal tudi pevske vrline Ðjorda Marjanoviæa, katerega je cenil
predvsem po njegovih interpretacijah.
Adamiè je napisal nepregledno vrsto popevk, ki so od drugih avtorskih skladb
tedanjega èasa precej odstopale. Vanje je morda vnesel nekoliko preveè umetniškega
naboja, kajti le tako si lahko razlagamo, da z njimi ni uspeval – vsaj pri irijah ne, kajti na
tem podroèju nikoli ni dobil vidnejše pohvale oziroma nagrade. Kot ka e, je bil Adamiè
preveè zvest svojim naèelom in visokim kriterijem, da bi popušèal in se prilagajal okusu
mno ic. Njegov najveèji medijski uspeh v popevkarstvu je bila skladba Zlati april v
izvedbi Marjane Der aj, ki je prišla leta 1964 v najo ji izbor za popevko Evrovizije.39
Bojan Adamiè je bil s festivali popevk povezan vse ivljenje in je v razliènih vlogah
sodeloval na vseh tovrstnih prireditvah, kot so bile Vesela jesen (Maribor), Kajkavska
popevka v Krapini, Melodije Istre in Kvarnerja (Reka), festival popevk v Zagrebu, Splitu,
festival otroških pesmi v Krškem in številni drugi.40 S svojo ivljenjsko vitalnostjo je
spremljal tudi druga podroèja zabavne glasbe in sodeloval z veliko mlajšimi glasbeniki,
npr. z rokerjem Markom Brecljem, kantavtorjem Janijem Kovaèièem ali Toma em
Domiceljem, katerim je bil mentor in vzornik.
Za Adamièa velja, da je imel veliko glasbenih vzornikov, tako med klasiènimi
skladatelji kot mojstri jazza. Loteval se je najrazliènejših anrov in prav na vseh ravneh
komponiral enako odgovorno in z velikim obèutkom za medij, ki mu je bila glasba
namenjena. Pisal je izjemno hitro, tako rekoè sproti, sicer ob vseh anga majih, ki jih je
39 Iz Adamièevih spominov, dostopno tudi na: http://www.bojan-adamic.si/biografija/#festivali, 26. 11.
2012.
40 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, mapa: Pogodbe Hrvaška in Korespondenca s tujino.
31
zabavne glasbe so pripomogli tudi pevski solisti, kot sta bili na primer Irma Flis in Jelka
Cvete ar (Cvete arjeva je prva pela Adamièevo priljubljeno skladbo Ko boš prišla na
Bled), ter nekateri v Sloveniji gostujoèi pevci iz drugih jugoslovanskih republik, npr. Ivo
Robiæ, ki ga je Adamiè prviè slišal leta 1943 (preden je odšel v partizane) v Zagrebu.
Posebno v Zagrebu sta bila zabavna glasba in jazz e pred vojno na visokem nivoju. Prvi
jugoslovanski festival zabavne glasbe je bil na zaèetku petdesetih let v Beogradu, in sicer
v treh zaporednih letih, njegov glavni dirigent in aran er pa je bil prav Bojan Adamiè.
Festival so leta 1953 preselili v Opatijo in prav tamkajšnja prireditev velja za zametek
popevkarskega vzpona. Adamiè je na festivalu redno sodeloval kor irant, skladatelj,
aran er in dirigent. Vzori iz Opatije so vplivali na nove podobne prireditve in tako se je
leta 1962 na Bledu – ne brez Adamièevih vplivov – rodil festival Slovenska popevka, ki so
ga èez dve leti premestili v Ljubljano. Adamiè je prve popevke napisal e v poznih
štiridesetih letih (npr. skladbo z naslovom Barbara, 1949). Med pevkami, ki so z
Adamièem veliko sodelovale, so bile Marjana Der aj, Beti Jurkoviè in Majda Sepe. Imel
je izjemen obèutek za odkrivanje talentov in je zaslu en za kariero marsikaterega pevca
nekdanje jugoslovanske scene. Odkril je na primer tudi Gabi Novak, in sicer leta 1957 kot
glas v hrvaških risanih filmih. Zanjo je nato prvi napisal aran maje, s katerimi se je
predstavila v Zagrebu in uspela. Ker je imel odlièen obèutek za prepoznavanje glasbenih
sposobnosti, je znal prepoznati vrline in slabosti, kar je bilo znaèilno tudi za njegovo prvo
sreèanje z Vice Vukovom leta 1959 na opatijskem festivalu. Bojan Adamiè je sicer
obetavnega pevca Vukova pevsko korigiral in pripravil do pevskega izpopolnjevanja, kar
se je obrestovalo, saj je Vukov kmalu nato postal mednarodno uveljavljena pevska
zvezda. Podobno je prepoznal tudi pevske vrline Ðjorda Marjanoviæa, katerega je cenil
predvsem po njegovih interpretacijah.
Adamiè je napisal nepregledno vrsto popevk, ki so od drugih avtorskih skladb
tedanjega èasa precej odstopale. Vanje je morda vnesel nekoliko preveè umetniškega
naboja, kajti le tako si lahko razlagamo, da z njimi ni uspeval – vsaj pri irijah ne, kajti na
tem podroèju nikoli ni dobil vidnejše pohvale oziroma nagrade. Kot ka e, je bil Adamiè
preveè zvest svojim naèelom in visokim kriterijem, da bi popušèal in se prilagajal okusu
mno ic. Njegov najveèji medijski uspeh v popevkarstvu je bila skladba Zlati april v
izvedbi Marjane Der aj, ki je prišla leta 1964 v najo ji izbor za popevko Evrovizije.39
Bojan Adamiè je bil s festivali popevk povezan vse ivljenje in je v razliènih vlogah
sodeloval na vseh tovrstnih prireditvah, kot so bile Vesela jesen (Maribor), Kajkavska
popevka v Krapini, Melodije Istre in Kvarnerja (Reka), festival popevk v Zagrebu, Splitu,
festival otroških pesmi v Krškem in številni drugi.40 S svojo ivljenjsko vitalnostjo je
spremljal tudi druga podroèja zabavne glasbe in sodeloval z veliko mlajšimi glasbeniki,
npr. z rokerjem Markom Brecljem, kantavtorjem Janijem Kovaèièem ali Toma em
Domiceljem, katerim je bil mentor in vzornik.
Za Adamièa velja, da je imel veliko glasbenih vzornikov, tako med klasiènimi
skladatelji kot mojstri jazza. Loteval se je najrazliènejših anrov in prav na vseh ravneh
komponiral enako odgovorno in z velikim obèutkom za medij, ki mu je bila glasba
namenjena. Pisal je izjemno hitro, tako rekoè sproti, sicer ob vseh anga majih, ki jih je
39 Iz Adamièevih spominov, dostopno tudi na: http://www.bojan-adamic.si/biografija/#festivali, 26. 11.
2012.
40 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, mapa: Pogodbe Hrvaška in Korespondenca s tujino.
31
