Page 35 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 35
ja Koter, BOJAN ADAMIÈ: SOODVISNOST NJEGOVEGA UMETNIŠKEGA IN ...
hobiji pa ga je posebno prevzela fotografija. Sam je dejal, je bilo zanj usodno neko
gostovanje na Mad arskem, kjer je zagledal izjemno povedno fotografijo. Mojster je
veèkrat izjavil: »Moj konjièek je fotografija, prava ljubezen pa je film.«53 Na vprašanja o
tem, zakaj ga je fotografiranje tako pritegnilo, je odgovoril: »Mnogo stvari poskušam
povedati likovno […] fotografsko, èe to uspe, potem mi je mnogokrat glasbena rešitev
zelo blizu.«54 Skupne znaèilnosti glasbe in fotografije je našel tudi v tem, da je skušal ujeti
razpolo enje, »štumungo«, kot se je izrazil in zapisal: »Glasba je v svojem bistvu
abstraktna pravzaprav od nekdaj, fotografija pa se z abstrakcijo bori šele danes, in to ne
brezuspešno. Kako pa se ujemata elektronska glasba in abstraktna fotografija, je celo za
popolnega laika frapantno.« 55 Razmišljal je tudi o barvah: »Barve so enako va na
komponenta pri obeh. Èrno-bela fotografija razpolaga z najsubtilnejšimi odtenki sive
barve, pa godalni kvartet? Tisoè nians in vedno novih kombinacij štirih standardnih
instrumentov. Mo nosti sodobnega barvnega diapozitiva so skoraj neomejene in
simfonièni orkester? […] Eden od temeljev kompozicije je brez dvoma improvizacija, iz
nje je treba poiskati pravo temo in prav tako je v fotografiji […].«56 Ustvaril je obse en
fotografski opus, ki ga kot umetniškega v precejšnji meri upošteva tudi relevantna stroka.
Posebno izstopajo njegove fotografije pustnih mask, ki jih je snemal na ptujskih
karnevalih.57
Mojster Adamiè je prejemnik številnih nagrad, dr avnih, društvenih in umetniških.
Med dr avnimi izstopajo e omenjeno odlikovanje Prezidija Ljudske skupšèine FLRJ
(1946), orden dela z rdeèo zastavo (1961), red zaslug za narod s srebrnimi arki –
odlikovanje predsednika Republike Jugoslavije Josipa Broza Tita (1972), red republike z
zlatim vencem (1982) in srebrni èastni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletne
zasluge na glasbenem podroèju (1992). Kot ustvarjalec filmske glasbe je prejel tri zlate
arene na mednarodnem festivalu v Puli (1955, 1957, 1958). Adamiè je prejemnik še vrste
drugih nagrad umetniškega znaèaja, med katerimi izstopajo priznanje festivala popularnih
popevk v Riu de Janeiru (1967), veè priznanj za sodelovanje z Umetniškim ansamblom
Doma JNA v Beogradu (1966, 1967, 1971, 1977), priznanja na glasbenih festivalih v
Zagrebu, Opatiji, Mariboru in drugod, prejel je zlato medaljo Zveze skladateljev
Jugoslavije (1970), estradno nagrado Jugoslavije (1977) in številne druge. Je dobitnik
Prešernove nagrade za ivljenjsko delo (1979) in upanèièeve nagrade mesta Ljubljane
(1993).58 Adamièev velik prispevek k literaturi za pihalne godbe oziroma orkestre je leta
1999 spodbudil Zvezo slovenskih godb, da odtlej slovenskim godbenim dirigentom in
skladateljem podeljuje priznanja Bojana Adamièa.
Bojan Adamiè je vse ivljenje posvetil glasbi. Bil je kreativen umetnik in velik
poustvarjalec razliènih glasbenih anrov. Ustvarjal je v pionirskih èasih razvoja
slovenskega jazza, popevke, šansona, filmske in druge scenske glasbe, radia in televizije,
glasbe za pihalne orkestre. Vpisal se je tudi med skladatelje klasiène glasbe. In prav na
vseh podroèjih je zapustil sledi v prese kih ter postal ikona slovenske glasbene scene 20.
stoletja.
53 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, tipkopis z naslovom »Pri fotografu«.
54 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, tipkopis z naslovom »Kaj sem našel v fotografiji?«
55 Prav tam.
56 Prav tam.
57 Prim. monografijo Aleš in Stanka Gaènik: Zven maske – fotografske mojstrovine Bojana Adamièa, Ptuj:
Bistra Ptuj, 2003.
58 Listine hrani hèi Alenka Adamiè v dru inskem arhivu.
35
hobiji pa ga je posebno prevzela fotografija. Sam je dejal, je bilo zanj usodno neko
gostovanje na Mad arskem, kjer je zagledal izjemno povedno fotografijo. Mojster je
veèkrat izjavil: »Moj konjièek je fotografija, prava ljubezen pa je film.«53 Na vprašanja o
tem, zakaj ga je fotografiranje tako pritegnilo, je odgovoril: »Mnogo stvari poskušam
povedati likovno […] fotografsko, èe to uspe, potem mi je mnogokrat glasbena rešitev
zelo blizu.«54 Skupne znaèilnosti glasbe in fotografije je našel tudi v tem, da je skušal ujeti
razpolo enje, »štumungo«, kot se je izrazil in zapisal: »Glasba je v svojem bistvu
abstraktna pravzaprav od nekdaj, fotografija pa se z abstrakcijo bori šele danes, in to ne
brezuspešno. Kako pa se ujemata elektronska glasba in abstraktna fotografija, je celo za
popolnega laika frapantno.« 55 Razmišljal je tudi o barvah: »Barve so enako va na
komponenta pri obeh. Èrno-bela fotografija razpolaga z najsubtilnejšimi odtenki sive
barve, pa godalni kvartet? Tisoè nians in vedno novih kombinacij štirih standardnih
instrumentov. Mo nosti sodobnega barvnega diapozitiva so skoraj neomejene in
simfonièni orkester? […] Eden od temeljev kompozicije je brez dvoma improvizacija, iz
nje je treba poiskati pravo temo in prav tako je v fotografiji […].«56 Ustvaril je obse en
fotografski opus, ki ga kot umetniškega v precejšnji meri upošteva tudi relevantna stroka.
Posebno izstopajo njegove fotografije pustnih mask, ki jih je snemal na ptujskih
karnevalih.57
Mojster Adamiè je prejemnik številnih nagrad, dr avnih, društvenih in umetniških.
Med dr avnimi izstopajo e omenjeno odlikovanje Prezidija Ljudske skupšèine FLRJ
(1946), orden dela z rdeèo zastavo (1961), red zaslug za narod s srebrnimi arki –
odlikovanje predsednika Republike Jugoslavije Josipa Broza Tita (1972), red republike z
zlatim vencem (1982) in srebrni èastni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletne
zasluge na glasbenem podroèju (1992). Kot ustvarjalec filmske glasbe je prejel tri zlate
arene na mednarodnem festivalu v Puli (1955, 1957, 1958). Adamiè je prejemnik še vrste
drugih nagrad umetniškega znaèaja, med katerimi izstopajo priznanje festivala popularnih
popevk v Riu de Janeiru (1967), veè priznanj za sodelovanje z Umetniškim ansamblom
Doma JNA v Beogradu (1966, 1967, 1971, 1977), priznanja na glasbenih festivalih v
Zagrebu, Opatiji, Mariboru in drugod, prejel je zlato medaljo Zveze skladateljev
Jugoslavije (1970), estradno nagrado Jugoslavije (1977) in številne druge. Je dobitnik
Prešernove nagrade za ivljenjsko delo (1979) in upanèièeve nagrade mesta Ljubljane
(1993).58 Adamièev velik prispevek k literaturi za pihalne godbe oziroma orkestre je leta
1999 spodbudil Zvezo slovenskih godb, da odtlej slovenskim godbenim dirigentom in
skladateljem podeljuje priznanja Bojana Adamièa.
Bojan Adamiè je vse ivljenje posvetil glasbi. Bil je kreativen umetnik in velik
poustvarjalec razliènih glasbenih anrov. Ustvarjal je v pionirskih èasih razvoja
slovenskega jazza, popevke, šansona, filmske in druge scenske glasbe, radia in televizije,
glasbe za pihalne orkestre. Vpisal se je tudi med skladatelje klasiène glasbe. In prav na
vseh podroèjih je zapustil sledi v prese kih ter postal ikona slovenske glasbene scene 20.
stoletja.
53 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, tipkopis z naslovom »Pri fotografu«.
54 NUK, Glasbena zbirka, Zapušèina B. Adamièa, tipkopis z naslovom »Kaj sem našel v fotografiji?«
55 Prav tam.
56 Prav tam.
57 Prim. monografijo Aleš in Stanka Gaènik: Zven maske – fotografske mojstrovine Bojana Adamièa, Ptuj:
Bistra Ptuj, 2003.
58 Listine hrani hèi Alenka Adamiè v dru inskem arhivu.
35
