Page 27 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 27
ja Koter, BOJAN ADAMIÈ: SOODVISNOST NJEGOVEGA UMETNIŠKEGA IN ...
okrog štirideset èlanov. Delovali sta po naèelih vojaške organizacije in imeli poleg vaj tudi
politiène sestanke. Nastopali sta na mitingih, kulturnih prireditvah v bli njih vaseh, v
partizanskih enotah in na radiu OF. Med avtorji koraènic in drugih skladb so bili Jo e
Brun, Bojan Adamiè in Drago Lorbek, imeniten glasbenik in odlièen aran er, igrali pa so
tudi priredbe partizanskih pesmi slovenskih skladateljev, potpurije slovenskih narodnih in
ruskih pesmi ter odlomke iz opernih del.20
Adamièev medvojni opus izvirnih del in priredb obsega veè kot 150 skladb, vendar se
jih je veèina izgubila. Sam je dejal, da je po spominu iz študijskih let pisal tudi priredbe
Beethovnovih del in drugih svetovnih skladateljev, k èemur je kasneje dodal: »Upam
samo, da pokojni Ludwig van med peklenskim hrumom vojne teh ‘svojih’ kompozicij ni
slišal. […]«21 Poleg številnih del za godbo na pihala je napisal nekaj zborov, samospevov
(Pesem talcev, bes. K. Destovnik - Kajuh; Zdravo, tovariš, bes. T. Seliškar idr.) in
instrumentalnih del za komorne zasedbe.22 Kot glasbenik je bil nepogrešljiv sodelavec
radia OF, kjer je nastopal v razliènih vlogah, tudi kot pianist in harmonikar. Za svoje
zasluge je bil odlikovan, osvoboditev pa je doèakal s èinom podporoènika, kasneje je
postal major. Leta 1946 je prejel visoko dr avno odlikovanje za hrabrost, ki jih je
zaslu nim podeljeval Prezidij Ljudske skupšèine Federativne ljudske republike
Jugoslavije, kar je gotovo vplivalo na to, da se je njegova profesionalna pot strmo dvigala,
na raèun zaslug za narod pa mu je uspelo razvijati tudi jazzovsko glasbo, ki je bila pri novi
oblasti kot plod kapitalistiène kulture sicer neza elena. Vojni èas mu je prinesel veliko
tegob in dobrih izkušenj ter ivljenjsko sopotnico Barbaro Èerniè, ki jo je spoznal v
partizanih in s katero sta se po vojni poroèila in dobila hèerko Alenko.
Kljub integraciji komunistiène ideologije v vsakdanje ivljenje in njeni naèelnosti so
v dru bi povojne Jugoslavije veljali tudi drugi »zakoni«. Poklicani izbranci, predvsem
tisti z »zaslugami za narod«, so v novem èasu uspešno kolobarili in uveljavljali svoje
adute. Tako je po zaslugi Bojana Adamièa, partizana in vplivnega medvojnega kulturnika,
kljub splošni neza elenosti zahodne zabavne in jazzovske glasbe, takoj po vojni za ivel
Plesni orkester Radia Ljubljana (imenovan tudi PORL), katerega zametki segajo v leto
1929, ko je bil ustanovljen ansambel Ronny. PORL, katerega dirigent je postal Bojan
Adamiè, je prviè nastopil na otvoritvi Postojnske jame 27. junija 1945, nato pa je od jeseni
istega leta deloval kot profesionalni ansambel ljubljanskega radia, njegovi èlani pa so
dobili status profesionalnih glasbenikov. Zasedba, ki so jo imenovali tudi Big Band, je bila
ena prvih tovrstnih v povojni Evropi. Pri sestavljanju repertoarja je imel Adamiè kar nekaj
te av, saj se je moral prilagajati direktivam nove socialistiène in prosovjetsko usmerjene
dru be, ki je prièakovala glasbo po okusu mno ic – skladbe v revolucionarnem in
delavskem duhu ter popevke »za narodov blagor«. Kot pravi Adamiè, se je doba slabih
koraènic, šlagerjev in popevk k sreèi kmalu konèala, saj se je jazz nezadr no vrašèal v
jugoslovansko dru bo in imel posebno med mladimi, ki so ga pojmovali kot ivljenjski
stil, veliko privr encev. Jazzovski ansambli so ponovno narašèali, in sicer po celotnem
ozemlju Jugoslavije, svoje delovanje pa so uokvirjali v kulturno-umetniška društva.
Adamiè je menil, da so bili slovenski glasbeniki v primerjavi z glasbeniki drugih republik
20 Prim. Jani Šalamon, »Jo e Brun – partizanski dirigent in skladatelj«, rkp., prispevek na simpoziju
»Kultura v èasu druge svetovne vojne (1939–1945)«, Maribor, junij 2012.
21 Dostopno na: http://www.bojan-adamic.si/razmisljanja/#o-sebi, 21. 10. 2012.
22 Celotna bibliografija Adamièevih del še ni objavljena, za skladbe iz njegovega partizanskega obdobja
prim. spletno stran: http://www.bojan-adamic.si/glasba/, dostopno: 15. 12. 2012, prim. tudi prispevka
Franca Kri narja in Domna Prezlja v prièujoèi publikaciji.
27
okrog štirideset èlanov. Delovali sta po naèelih vojaške organizacije in imeli poleg vaj tudi
politiène sestanke. Nastopali sta na mitingih, kulturnih prireditvah v bli njih vaseh, v
partizanskih enotah in na radiu OF. Med avtorji koraènic in drugih skladb so bili Jo e
Brun, Bojan Adamiè in Drago Lorbek, imeniten glasbenik in odlièen aran er, igrali pa so
tudi priredbe partizanskih pesmi slovenskih skladateljev, potpurije slovenskih narodnih in
ruskih pesmi ter odlomke iz opernih del.20
Adamièev medvojni opus izvirnih del in priredb obsega veè kot 150 skladb, vendar se
jih je veèina izgubila. Sam je dejal, da je po spominu iz študijskih let pisal tudi priredbe
Beethovnovih del in drugih svetovnih skladateljev, k èemur je kasneje dodal: »Upam
samo, da pokojni Ludwig van med peklenskim hrumom vojne teh ‘svojih’ kompozicij ni
slišal. […]«21 Poleg številnih del za godbo na pihala je napisal nekaj zborov, samospevov
(Pesem talcev, bes. K. Destovnik - Kajuh; Zdravo, tovariš, bes. T. Seliškar idr.) in
instrumentalnih del za komorne zasedbe.22 Kot glasbenik je bil nepogrešljiv sodelavec
radia OF, kjer je nastopal v razliènih vlogah, tudi kot pianist in harmonikar. Za svoje
zasluge je bil odlikovan, osvoboditev pa je doèakal s èinom podporoènika, kasneje je
postal major. Leta 1946 je prejel visoko dr avno odlikovanje za hrabrost, ki jih je
zaslu nim podeljeval Prezidij Ljudske skupšèine Federativne ljudske republike
Jugoslavije, kar je gotovo vplivalo na to, da se je njegova profesionalna pot strmo dvigala,
na raèun zaslug za narod pa mu je uspelo razvijati tudi jazzovsko glasbo, ki je bila pri novi
oblasti kot plod kapitalistiène kulture sicer neza elena. Vojni èas mu je prinesel veliko
tegob in dobrih izkušenj ter ivljenjsko sopotnico Barbaro Èerniè, ki jo je spoznal v
partizanih in s katero sta se po vojni poroèila in dobila hèerko Alenko.
Kljub integraciji komunistiène ideologije v vsakdanje ivljenje in njeni naèelnosti so
v dru bi povojne Jugoslavije veljali tudi drugi »zakoni«. Poklicani izbranci, predvsem
tisti z »zaslugami za narod«, so v novem èasu uspešno kolobarili in uveljavljali svoje
adute. Tako je po zaslugi Bojana Adamièa, partizana in vplivnega medvojnega kulturnika,
kljub splošni neza elenosti zahodne zabavne in jazzovske glasbe, takoj po vojni za ivel
Plesni orkester Radia Ljubljana (imenovan tudi PORL), katerega zametki segajo v leto
1929, ko je bil ustanovljen ansambel Ronny. PORL, katerega dirigent je postal Bojan
Adamiè, je prviè nastopil na otvoritvi Postojnske jame 27. junija 1945, nato pa je od jeseni
istega leta deloval kot profesionalni ansambel ljubljanskega radia, njegovi èlani pa so
dobili status profesionalnih glasbenikov. Zasedba, ki so jo imenovali tudi Big Band, je bila
ena prvih tovrstnih v povojni Evropi. Pri sestavljanju repertoarja je imel Adamiè kar nekaj
te av, saj se je moral prilagajati direktivam nove socialistiène in prosovjetsko usmerjene
dru be, ki je prièakovala glasbo po okusu mno ic – skladbe v revolucionarnem in
delavskem duhu ter popevke »za narodov blagor«. Kot pravi Adamiè, se je doba slabih
koraènic, šlagerjev in popevk k sreèi kmalu konèala, saj se je jazz nezadr no vrašèal v
jugoslovansko dru bo in imel posebno med mladimi, ki so ga pojmovali kot ivljenjski
stil, veliko privr encev. Jazzovski ansambli so ponovno narašèali, in sicer po celotnem
ozemlju Jugoslavije, svoje delovanje pa so uokvirjali v kulturno-umetniška društva.
Adamiè je menil, da so bili slovenski glasbeniki v primerjavi z glasbeniki drugih republik
20 Prim. Jani Šalamon, »Jo e Brun – partizanski dirigent in skladatelj«, rkp., prispevek na simpoziju
»Kultura v èasu druge svetovne vojne (1939–1945)«, Maribor, junij 2012.
21 Dostopno na: http://www.bojan-adamic.si/razmisljanja/#o-sebi, 21. 10. 2012.
22 Celotna bibliografija Adamièevih del še ni objavljena, za skladbe iz njegovega partizanskega obdobja
prim. spletno stran: http://www.bojan-adamic.si/glasba/, dostopno: 15. 12. 2012, prim. tudi prispevka
Franca Kri narja in Domna Prezlja v prièujoèi publikaciji.
27
