Page 25 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 25
ja Koter, BOJAN ADAMIÈ: SOODVISNOST NJEGOVEGA UMETNIŠKEGA IN ...
sodelovanje v ansamblu, ki je leta 1933 kar šest mesecev igral v presti nem blejskem
kazinu, za Adamièevo nadaljnjo ivljenjsko pot usodno. Odtlej je namreè stopal po dveh
brveh; formalno se je izobra eval v klasièni glasbi, ob njej pa spoznaval zanj vsaj enako
mamljivo zabavno glasbo, ki je pri mladini stopala v ospredje. Na eljo staršev se je po
maturi vpisal na pravno fakulteto, konèal pet letnikov, opravil dr avni izpit (1934) in
kasneje še absolutorij.10 Ob fakulteti je nadaljeval s študijem klavirja in ga zakljuèil na
Glasbeni akademiji leta 1941. Za diplomo je javno izvedel prvi Lisztov koncert za klavir
in orkester v Es-duru, akademijskemu orkestru je dirigiral Samo Hubad, kasneje eden
najpomembnejših slovenskih dirigentov.11 Adamièa je na glasbeni poti najbolj spodbujal
profesor klavirja Anton Ravnik, ki je njegove pianistiène sposobnosti zelo cenil, ni pa se
strinjal z Adamièevim zanimanjem za zabavno glasbo. Adamiè je profesorja Ravnika
spoštoval kot èloveka in pedagoga.12 Z zaèetkom vojne je bila Adamièeva pianistièna pot
prekinjena, vendar je elja po nadaljnjem izobra evanju v njem tlela še leta.
Predvojni èas je plesni in jazzovski glasbi nudil precej mo nosti uveljavljanja,
najbolj v turistiènih krajih, kjer so ansambli na popoldanskih koncertih igrali popularne
odlomke iz klasiène in operetne glasbe ter plesne in jazzovske komade. V turistiènih
krajih je precej nastopal tudi ansambel Ronny, èeprav med tamkajšnjimi gosti naj ne bi
bilo pravega jazzovskega navdušenja.13 Po razpadu skupine leta 1936 je Adamiè ustanovil
svoj ansambel, v katerem sta igrala tudi Samo Hubad in Vlado Golob, po vojni dolgoletni
ravnatelj mariborske srednje glasbene šole. Ljubljanska mladina jih je obèudovala, še
posebno, ker so razvijali jazzovsko improvizacijo, pri kateri je imel glavno besedo
Adamiè. Ker je bil izjemno vztrajen, do èlanov pa veèkrat neprizanesljiv, se ga je oprijel
vzdevek »mojster«, sprva razumljen šaljivo, z leti pa je postal vsestransko upravièen in
njegov emblem.14 To je bil èas, ko je trobenta postala sinonim jazzovske glasbe. Adamiè
pravi, da je imela Ljubljana v tistih èasih le enega trobentaèa, ki je igral plesno glasbo, ni
pa poznal zakonitosti jazza, in prav to je Adamièa spodbudilo k izobra evanju in k temu,
da je v ansamblu prevzel vlogo trobentaèa. Pravi, da ga je igranje trobente »prestavljalo v
prave nebeške sfere«.15 Njegove sposobnosti razvijanja jazzovskih improvizacij, veèje
mo nosti poslušanja plošè in spremljanja hollywoodskih filmov, opremljenih s svingom,
so vplivale na ustanavljanje novih in vse veèjih zasedb (npr. študentski orkester New Star,
kasneje prerasel v veèjo zasedbo Broadway), ki so prav tako ele uspeh za uspehom. Jazz
se je na Slovenskem nezadr no širil in imel vedno veè obèudovalcev. e pred vojno se je
tudi Adamiè tako kot nekateri drugi odlièni glasbeniki prikljuèil orkestrski zasedbi
Broadway, ki je igrala v presti nem blejskem kazinu in bila prava senzacija. Po njenem
razpadu na zaèetku vojne je ustanovil svojo skupino, imenovano Orkester Bojana
Adamièa. Slovenski profesionalni glasbeniki, posebno profesorji na Glasbeni akademiji,
so jazz odklanjali in celo obsojali, zato so bili izvajalci prepušèeni lastnemu študiju in
izobra evanju, ki je temeljilo predvsem na poslušanju plošè in radijskih predvajanj.16
10 Dokumentacijo hrani hèi Alenka Adamiè v dru inskem arhivu, deloma dostopno na
http://www.bojan-adamic.si/biografija/#uvodinbio, 14. 5. 2012.
11 Diploma iz klavirja, datirano: januar 1941, hrani hèi Alenka Adamiè v dru inskem arhivu.
12 Dostopno na: http://www.bojan-adamic.si/razmisljanja/#o-sebi, 20. 10. 2012.
13 Prav tam.
14 Bojan Adamiè, dostopno na http://www.bojan-adamic.si/biografija/#uvodinbio, 14. 5. 2012.
15 Iz Adamièevih spominov, tipkopis iz dru inskega arhiva, dostopno na:
http://www.bojan-adamic.si/razmisljanja/#o-sebi, 21. 10. 2012.
16 V zapušèini B. Adamièa je veè razliènih avtobiografskih sestavkov oziroma zapisanih spominov o
njegovem delovanju na podroèju jazza, veèinoma so nedatirani.
25
sodelovanje v ansamblu, ki je leta 1933 kar šest mesecev igral v presti nem blejskem
kazinu, za Adamièevo nadaljnjo ivljenjsko pot usodno. Odtlej je namreè stopal po dveh
brveh; formalno se je izobra eval v klasièni glasbi, ob njej pa spoznaval zanj vsaj enako
mamljivo zabavno glasbo, ki je pri mladini stopala v ospredje. Na eljo staršev se je po
maturi vpisal na pravno fakulteto, konèal pet letnikov, opravil dr avni izpit (1934) in
kasneje še absolutorij.10 Ob fakulteti je nadaljeval s študijem klavirja in ga zakljuèil na
Glasbeni akademiji leta 1941. Za diplomo je javno izvedel prvi Lisztov koncert za klavir
in orkester v Es-duru, akademijskemu orkestru je dirigiral Samo Hubad, kasneje eden
najpomembnejših slovenskih dirigentov.11 Adamièa je na glasbeni poti najbolj spodbujal
profesor klavirja Anton Ravnik, ki je njegove pianistiène sposobnosti zelo cenil, ni pa se
strinjal z Adamièevim zanimanjem za zabavno glasbo. Adamiè je profesorja Ravnika
spoštoval kot èloveka in pedagoga.12 Z zaèetkom vojne je bila Adamièeva pianistièna pot
prekinjena, vendar je elja po nadaljnjem izobra evanju v njem tlela še leta.
Predvojni èas je plesni in jazzovski glasbi nudil precej mo nosti uveljavljanja,
najbolj v turistiènih krajih, kjer so ansambli na popoldanskih koncertih igrali popularne
odlomke iz klasiène in operetne glasbe ter plesne in jazzovske komade. V turistiènih
krajih je precej nastopal tudi ansambel Ronny, èeprav med tamkajšnjimi gosti naj ne bi
bilo pravega jazzovskega navdušenja.13 Po razpadu skupine leta 1936 je Adamiè ustanovil
svoj ansambel, v katerem sta igrala tudi Samo Hubad in Vlado Golob, po vojni dolgoletni
ravnatelj mariborske srednje glasbene šole. Ljubljanska mladina jih je obèudovala, še
posebno, ker so razvijali jazzovsko improvizacijo, pri kateri je imel glavno besedo
Adamiè. Ker je bil izjemno vztrajen, do èlanov pa veèkrat neprizanesljiv, se ga je oprijel
vzdevek »mojster«, sprva razumljen šaljivo, z leti pa je postal vsestransko upravièen in
njegov emblem.14 To je bil èas, ko je trobenta postala sinonim jazzovske glasbe. Adamiè
pravi, da je imela Ljubljana v tistih èasih le enega trobentaèa, ki je igral plesno glasbo, ni
pa poznal zakonitosti jazza, in prav to je Adamièa spodbudilo k izobra evanju in k temu,
da je v ansamblu prevzel vlogo trobentaèa. Pravi, da ga je igranje trobente »prestavljalo v
prave nebeške sfere«.15 Njegove sposobnosti razvijanja jazzovskih improvizacij, veèje
mo nosti poslušanja plošè in spremljanja hollywoodskih filmov, opremljenih s svingom,
so vplivale na ustanavljanje novih in vse veèjih zasedb (npr. študentski orkester New Star,
kasneje prerasel v veèjo zasedbo Broadway), ki so prav tako ele uspeh za uspehom. Jazz
se je na Slovenskem nezadr no širil in imel vedno veè obèudovalcev. e pred vojno se je
tudi Adamiè tako kot nekateri drugi odlièni glasbeniki prikljuèil orkestrski zasedbi
Broadway, ki je igrala v presti nem blejskem kazinu in bila prava senzacija. Po njenem
razpadu na zaèetku vojne je ustanovil svojo skupino, imenovano Orkester Bojana
Adamièa. Slovenski profesionalni glasbeniki, posebno profesorji na Glasbeni akademiji,
so jazz odklanjali in celo obsojali, zato so bili izvajalci prepušèeni lastnemu študiju in
izobra evanju, ki je temeljilo predvsem na poslušanju plošè in radijskih predvajanj.16
10 Dokumentacijo hrani hèi Alenka Adamiè v dru inskem arhivu, deloma dostopno na
http://www.bojan-adamic.si/biografija/#uvodinbio, 14. 5. 2012.
11 Diploma iz klavirja, datirano: januar 1941, hrani hèi Alenka Adamiè v dru inskem arhivu.
12 Dostopno na: http://www.bojan-adamic.si/razmisljanja/#o-sebi, 20. 10. 2012.
13 Prav tam.
14 Bojan Adamiè, dostopno na http://www.bojan-adamic.si/biografija/#uvodinbio, 14. 5. 2012.
15 Iz Adamièevih spominov, tipkopis iz dru inskega arhiva, dostopno na:
http://www.bojan-adamic.si/razmisljanja/#o-sebi, 21. 10. 2012.
16 V zapušèini B. Adamièa je veè razliènih avtobiografskih sestavkov oziroma zapisanih spominov o
njegovem delovanju na podroèju jazza, veèinoma so nedatirani.
25
