Page 24 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 24
AN ADAMIÈ (1912–1995)
katehet »spregledal« Adamièeve improvizacije na šlagerske teme iz filmske glasbe,
predelane v stilu koralne glasbe. Cerkveno obèestvo je bilo z njegovim orglanjem zelo
zadovoljno, v cerkev sv. Jo efa pa naj bi prav zaradi Adamièevega igranja zahajali tudi
mladi glasbeniki in gimnazijski profesorji.
V dijaških letih je Adamiè še vedno obèudoval glasbo za pihala ter ljubljanske
godbenike z zanimanjem spremljal na pogrebnih sprevodih do al in nato nazaj proti
mestu, kjer so se razvneli z igranjem zabavnih melodij. Posebno ljubi so mu bili sprehodi
po mestnem središèu, zlasti okrog kavarne hotela Mikliè (kasneje Dom jugoslovanske
ljudske armade), iz katere se je glasila zabavna glasba, ki ga je nadvse pritegovala in pri
osemnajstih povsem zasvojila. Bojan Adamiè je e v mladih letih odkril, da ima odlièen
glasbeni spomin, o èemer je sam dejal: »Spomin sem imel e takrat izreden, èe sem slišal
melodijo enkrat, kveèjemu dvakrat, sem si jo zapomnil z vsemi harmonijami vred. Ampak
doma tega nisem poskusil igrati, ker sem še vedno èastil Beethovna, Mozarta, Chopina.
[…]«4 Najprej je zaèel igrati na plesnih veèerih, kjer se je ljubljanska mladina zabavala ob
glasbi ameriških ritmov, o èemer je dejal: »To, kar smo tedaj poslušali, še ni bil pravi jazz,
ampak prvi zaèetki drugaène glasbe, ki je prekinila z opereto, s klasiko. To je bilo kmalu
po letu 1920.«5 Pogosto edini viri jazzovske glasbe so bile redke plošèe in notne edicije, ki
so jih prodajale nekatere ljubljanske trgovine in zalo be. Prva slovenska skupina, ki je
igrala plesno glasbo (fokstrot, step, sving) in glasbo, ki je vsebovala elemente jazza (takrat
še brez improvizacije), je bila štirièlanska zasedba Original Jazz Negode (leta 1922 jo je v
Ljubljani ustanovil Tr aèan Miljutin Negode). Skupina je prva imela tudi saksofon (od
leta 1924 je zasedba štela pet èlanov, saksofon je igral skladatelj in vsestranski glasbenik
Janko Gregorc), ki je veljal za jazzovsko glasbilo, zato so glasbene skupine s tem
instrumentom veèkrat imenovali jazzovske, èeprav niso izvajale pravega jazza. V
naslednjih letih je na Slovenskem delovalo še nekaj podobnih skupin: Cvirnovi fantje,
salonski trio Odeon, Sonny Boy Jazz, med društvenimi pa sta bila znana ansambla Merkur
in Jazz Zarja. Vsem je bila vzor filmska glasba, saj je ameriška kinematografija intenzivno
prodirala tudi v manjša mesta, kot je bila Ljubljana.6 Bojan Adamiè je e kot fantiè, pianist
na plesnih vajah, med prvimi v mestu zaèel izvajati improvizirano glasbo, o kateri je dejal:
»Vsak refren sem enkrat vzel v roke, potem pa sem ga igral, kakor mi je ugajalo. […] To je
bila e improvizacija, èeprav še daleè od tega, kar se je poèenjalo kasneje ali celo
danes.«7 Njegovo glasbeno zanimanje se je kmalu razširilo, zato je ob klavirju na srednji
stopnji obiskoval še pouk orgel (Stanko Premrl), trobente (František Karas) in
kompozicije (Slavko Osterc). Na visoki stopnji je diplomiral iz klavirja, na srednji pa iz
orgel.8 Ob vseh »šolskih glasbilih« je igral še harmoniko, saksofon in klarinet, v èemer je
napredoval ob podpori prijatelja Miloša Ziherla, s katerim sta imela veliko skupnega.9 Še
preden se je z osemnajstimi leti prikljuèil skupini Danèija Pestotnika, imenovani Ronny, ki
je tako kot nekateri drugi ljubljanski ansambli pionirsko gojila zabavno glasbo in se
poskušala v jazzu, je Bojan Adamiè e skladal oziroma pisal priredbe, veèinoma ameriške
filmske glasbe. V ansamblu Ronny je sprva igral harmoniko, nato saksofon. Najbr je bilo
4 Prav tam.
5 Cit. po: Ana Kajzer, Razvoj slovenskega jazza v luèi dru benih sprememb, dipl. n., Ljubljana: Fakulteta za
dru bene vede, 2003, str. 19.
6 Prav tam, str. 19–21; prim. tudi Peter Amalietti, Zgodbe o jazzu, Ljubljana: DZS, 1986, str. 5–7.
7 P. Amalietti, »Mojster Bojan Adamiè«, Glasbena mladina 6 (1985), str. 20–21.
8 Sprièevala hrani hèi Alenka Adamiè.
9 Dostopno na: http://www.bojan-adamic.si/razmisljanja/#o-sebi, 21. 10. 2012.
24
katehet »spregledal« Adamièeve improvizacije na šlagerske teme iz filmske glasbe,
predelane v stilu koralne glasbe. Cerkveno obèestvo je bilo z njegovim orglanjem zelo
zadovoljno, v cerkev sv. Jo efa pa naj bi prav zaradi Adamièevega igranja zahajali tudi
mladi glasbeniki in gimnazijski profesorji.
V dijaških letih je Adamiè še vedno obèudoval glasbo za pihala ter ljubljanske
godbenike z zanimanjem spremljal na pogrebnih sprevodih do al in nato nazaj proti
mestu, kjer so se razvneli z igranjem zabavnih melodij. Posebno ljubi so mu bili sprehodi
po mestnem središèu, zlasti okrog kavarne hotela Mikliè (kasneje Dom jugoslovanske
ljudske armade), iz katere se je glasila zabavna glasba, ki ga je nadvse pritegovala in pri
osemnajstih povsem zasvojila. Bojan Adamiè je e v mladih letih odkril, da ima odlièen
glasbeni spomin, o èemer je sam dejal: »Spomin sem imel e takrat izreden, èe sem slišal
melodijo enkrat, kveèjemu dvakrat, sem si jo zapomnil z vsemi harmonijami vred. Ampak
doma tega nisem poskusil igrati, ker sem še vedno èastil Beethovna, Mozarta, Chopina.
[…]«4 Najprej je zaèel igrati na plesnih veèerih, kjer se je ljubljanska mladina zabavala ob
glasbi ameriških ritmov, o èemer je dejal: »To, kar smo tedaj poslušali, še ni bil pravi jazz,
ampak prvi zaèetki drugaène glasbe, ki je prekinila z opereto, s klasiko. To je bilo kmalu
po letu 1920.«5 Pogosto edini viri jazzovske glasbe so bile redke plošèe in notne edicije, ki
so jih prodajale nekatere ljubljanske trgovine in zalo be. Prva slovenska skupina, ki je
igrala plesno glasbo (fokstrot, step, sving) in glasbo, ki je vsebovala elemente jazza (takrat
še brez improvizacije), je bila štirièlanska zasedba Original Jazz Negode (leta 1922 jo je v
Ljubljani ustanovil Tr aèan Miljutin Negode). Skupina je prva imela tudi saksofon (od
leta 1924 je zasedba štela pet èlanov, saksofon je igral skladatelj in vsestranski glasbenik
Janko Gregorc), ki je veljal za jazzovsko glasbilo, zato so glasbene skupine s tem
instrumentom veèkrat imenovali jazzovske, èeprav niso izvajale pravega jazza. V
naslednjih letih je na Slovenskem delovalo še nekaj podobnih skupin: Cvirnovi fantje,
salonski trio Odeon, Sonny Boy Jazz, med društvenimi pa sta bila znana ansambla Merkur
in Jazz Zarja. Vsem je bila vzor filmska glasba, saj je ameriška kinematografija intenzivno
prodirala tudi v manjša mesta, kot je bila Ljubljana.6 Bojan Adamiè je e kot fantiè, pianist
na plesnih vajah, med prvimi v mestu zaèel izvajati improvizirano glasbo, o kateri je dejal:
»Vsak refren sem enkrat vzel v roke, potem pa sem ga igral, kakor mi je ugajalo. […] To je
bila e improvizacija, èeprav še daleè od tega, kar se je poèenjalo kasneje ali celo
danes.«7 Njegovo glasbeno zanimanje se je kmalu razširilo, zato je ob klavirju na srednji
stopnji obiskoval še pouk orgel (Stanko Premrl), trobente (František Karas) in
kompozicije (Slavko Osterc). Na visoki stopnji je diplomiral iz klavirja, na srednji pa iz
orgel.8 Ob vseh »šolskih glasbilih« je igral še harmoniko, saksofon in klarinet, v èemer je
napredoval ob podpori prijatelja Miloša Ziherla, s katerim sta imela veliko skupnega.9 Še
preden se je z osemnajstimi leti prikljuèil skupini Danèija Pestotnika, imenovani Ronny, ki
je tako kot nekateri drugi ljubljanski ansambli pionirsko gojila zabavno glasbo in se
poskušala v jazzu, je Bojan Adamiè e skladal oziroma pisal priredbe, veèinoma ameriške
filmske glasbe. V ansamblu Ronny je sprva igral harmoniko, nato saksofon. Najbr je bilo
4 Prav tam.
5 Cit. po: Ana Kajzer, Razvoj slovenskega jazza v luèi dru benih sprememb, dipl. n., Ljubljana: Fakulteta za
dru bene vede, 2003, str. 19.
6 Prav tam, str. 19–21; prim. tudi Peter Amalietti, Zgodbe o jazzu, Ljubljana: DZS, 1986, str. 5–7.
7 P. Amalietti, »Mojster Bojan Adamiè«, Glasbena mladina 6 (1985), str. 20–21.
8 Sprièevala hrani hèi Alenka Adamiè.
9 Dostopno na: http://www.bojan-adamic.si/razmisljanja/#o-sebi, 21. 10. 2012.
24
