Page 23 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 23
ja Koter, BOJAN ADAMIÈ: SOODVISNOST NJEGOVEGA UMETNIŠKEGA IN ...
Darja Koter
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
BOJAN ADAMIÈ: SOODVISNOST NJEGOVEGA UMETNIŠKEGA IN
POUSTVARJALNEGA DELOVANJA
Izvleèek: Prispevek predstavlja Bojana Adamièa kot vsestransko in široko izobra eno glasbeno
osebnost ter kot èloveka številnih talentov. Osredotoèi se na njegovo šolanje, glasbeno izobrazbo in
delovanje na razliènih podroèjih. Posebej izpostavi Adamièevo vzajemno delovanje na podroèju
poustvarjalnosti in ustvarjalnosti, ki se ka e v klasièni glasbi, jazzu, glasbi plesnega znaèaja,
skladbah za razliène pihalne zasedbe ter v njegovi ustvarjalnosti filmske glasbe, popevke in
šansona.
Kljuène besede: izobra evanje, talentiranost, ustvarjalnost, poustvarjalnost, klasièna glasba, jazz,
filmska glasba, plesna glasba, godbeni sestavi, popevka, šanson
Bojan Adamiè (1912–1995), pianist, skladatelj, dirigent, aran er, glasbeni urednik,
vsestranski reproduktivni glasbenik in fotograf, se je rodil v Ribnici.1 Oèe Anton, brat
skladatelja Emila Adamièa, je bil davèni uradnik in je ob Bojanovem rojstvu slu boval v
Ribnici na Dolenjskem, kjer se je poroèil z Marijo Nosan. Glasbena pot Bojana Adamièa
je bila zaèrtana e v dru inskem krogu. Oèe, ljubiteljski pianist in zborovodja, je sina pri
njegovih štirih letih zaèel pouèevati klavir, glasbeno nadarjena pa je bila tudi mati, ki je
otrokoma pogosto prepevala. Na Bojanovo zanimanje za glasbo je vplivala tudi ribniška
godba na pihala. Anekdota pravi, da se je kot fantiè venomer smukal med glasbeniki in
postal njihov »dirigent z metlo«, s katero je taktiral koraèniške ritme. Dru ina se je leta
1921 preselila v Ljubljano, kjer je Bojan dokonèal osnovno šolo (obiskoval je
Šestrazredno I. mestno deško osnovno šolo, kasneje preimenovano v Osnovno šolo
Ledina). Pouk klavirja je od desetega leta obiskoval na glasbeni šoli Glasbene matice. S
šestnajstimi leti (v šol. l. 1928/29) ga je na ljubljanskem konservatoriju zaèel pouèevati
Anton Ravnik (1895?1989), odlièno izobra en pianist in pedagog, ki je ostal njegov
profesor tudi na visoki stopnji.2 O prvih letih klavirskega pouka je Adamiè povedal:
»Zame se je takrat odprl èisto nov svet. S štirinajstimi leti sem prvikrat nastopil. Roke sem
imel e takrat zelo hitre in za profesorja sem bil v tem pogledu pravo preseneèenje.
Tehnika mi izrazito ni povzroèala te av, še bolje pa bi mi bilo šlo, èe bi bil vsaj malo veè
vadil.«3 Po osnovni šoli se je vpisal na II. dr avno realno gimnazijo (kasneje
preimenovano v Gimnazijo Poljane), kjer je maturiral leta 1931. V gimnazijskih letih so
ga zaèele zanimati številne druge reèi, tudi jadralno letalstvo. Opravil je izpit za letenje in
se kot jadralni letalec med poèitnicami kalil na Velikih Blokah. Ko se je nauèil orglanja, so
orgle postale njegovo najljubše glasbilo. Na lastno eljo je e od petnajstega leta igral v
ljubljanski cerkvi sv. Jo efa, kar mu je bilo v posebno veselje, še zlasti, ker je tamkajšnji
1 Projekt št. P6-0376 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz
dr avnega proraèuna.
2 Biografski podatki o Bojanu Adamièu so povzeti po dokumentiranih skladateljevih spominih in drugih
virih iz dru inskega arhiva Adamièeve hèere Alenke in po spletnih straneh, ki sta jih po ohranjenih
dokumentih in dosedanjih krajših biografskih objavah uredili Adamièeva sestra Antonija Levart in hèi
Alenka Adamiè.
3 Biografski podatki s citati so objavljeni tudi na spletni strani: Bojan Adamiè, dostopno na
http://www.bojan-adamic.si/biografija/#uvodinbio, 14. 5. 2012.
23
Darja Koter
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
BOJAN ADAMIÈ: SOODVISNOST NJEGOVEGA UMETNIŠKEGA IN
POUSTVARJALNEGA DELOVANJA
Izvleèek: Prispevek predstavlja Bojana Adamièa kot vsestransko in široko izobra eno glasbeno
osebnost ter kot èloveka številnih talentov. Osredotoèi se na njegovo šolanje, glasbeno izobrazbo in
delovanje na razliènih podroèjih. Posebej izpostavi Adamièevo vzajemno delovanje na podroèju
poustvarjalnosti in ustvarjalnosti, ki se ka e v klasièni glasbi, jazzu, glasbi plesnega znaèaja,
skladbah za razliène pihalne zasedbe ter v njegovi ustvarjalnosti filmske glasbe, popevke in
šansona.
Kljuène besede: izobra evanje, talentiranost, ustvarjalnost, poustvarjalnost, klasièna glasba, jazz,
filmska glasba, plesna glasba, godbeni sestavi, popevka, šanson
Bojan Adamiè (1912–1995), pianist, skladatelj, dirigent, aran er, glasbeni urednik,
vsestranski reproduktivni glasbenik in fotograf, se je rodil v Ribnici.1 Oèe Anton, brat
skladatelja Emila Adamièa, je bil davèni uradnik in je ob Bojanovem rojstvu slu boval v
Ribnici na Dolenjskem, kjer se je poroèil z Marijo Nosan. Glasbena pot Bojana Adamièa
je bila zaèrtana e v dru inskem krogu. Oèe, ljubiteljski pianist in zborovodja, je sina pri
njegovih štirih letih zaèel pouèevati klavir, glasbeno nadarjena pa je bila tudi mati, ki je
otrokoma pogosto prepevala. Na Bojanovo zanimanje za glasbo je vplivala tudi ribniška
godba na pihala. Anekdota pravi, da se je kot fantiè venomer smukal med glasbeniki in
postal njihov »dirigent z metlo«, s katero je taktiral koraèniške ritme. Dru ina se je leta
1921 preselila v Ljubljano, kjer je Bojan dokonèal osnovno šolo (obiskoval je
Šestrazredno I. mestno deško osnovno šolo, kasneje preimenovano v Osnovno šolo
Ledina). Pouk klavirja je od desetega leta obiskoval na glasbeni šoli Glasbene matice. S
šestnajstimi leti (v šol. l. 1928/29) ga je na ljubljanskem konservatoriju zaèel pouèevati
Anton Ravnik (1895?1989), odlièno izobra en pianist in pedagog, ki je ostal njegov
profesor tudi na visoki stopnji.2 O prvih letih klavirskega pouka je Adamiè povedal:
»Zame se je takrat odprl èisto nov svet. S štirinajstimi leti sem prvikrat nastopil. Roke sem
imel e takrat zelo hitre in za profesorja sem bil v tem pogledu pravo preseneèenje.
Tehnika mi izrazito ni povzroèala te av, še bolje pa bi mi bilo šlo, èe bi bil vsaj malo veè
vadil.«3 Po osnovni šoli se je vpisal na II. dr avno realno gimnazijo (kasneje
preimenovano v Gimnazijo Poljane), kjer je maturiral leta 1931. V gimnazijskih letih so
ga zaèele zanimati številne druge reèi, tudi jadralno letalstvo. Opravil je izpit za letenje in
se kot jadralni letalec med poèitnicami kalil na Velikih Blokah. Ko se je nauèil orglanja, so
orgle postale njegovo najljubše glasbilo. Na lastno eljo je e od petnajstega leta igral v
ljubljanski cerkvi sv. Jo efa, kar mu je bilo v posebno veselje, še zlasti, ker je tamkajšnji
1 Projekt št. P6-0376 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz
dr avnega proraèuna.
2 Biografski podatki o Bojanu Adamièu so povzeti po dokumentiranih skladateljevih spominih in drugih
virih iz dru inskega arhiva Adamièeve hèere Alenke in po spletnih straneh, ki sta jih po ohranjenih
dokumentih in dosedanjih krajših biografskih objavah uredili Adamièeva sestra Antonija Levart in hèi
Alenka Adamiè.
3 Biografski podatki s citati so objavljeni tudi na spletni strani: Bojan Adamiè, dostopno na
http://www.bojan-adamic.si/biografija/#uvodinbio, 14. 5. 2012.
23
