Page 46 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 46
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
E teme. Ta zanimivi odsek pa še ni celotna izpeljava, saj tvori le uvod v tretjo –
samostojno stojeèo – temo F, ki jo Cigliè na tem mestu uporabi kot most do
reprize, ki je vcepljena v to tretjo F temo (notni primer 5, takta 45–46, Animato).
Hkrati pa ta tretja tema F tvori vez med ostalimi stavki. Ponovno jo najdemo v
zadnjem tretjem stavku Finala, in sicer e takoj na zaèetku kot prvo A temo (notni
primer 5 primerjaj s primerom 4). Celotna simfonija tako v svoji zasnovi deluje
kot moèno zgrajena veriga posameznih glasbenih misli, kot nam je malo prej
pojasnil skladatelj sam. Sukcesivna gradnja, ki smo jo omenjali v zaèetku, je
razloèno vidna, èeprav so vezi med posameznimi tematskimi sklopi spretno
zabrisane. Zato omenjeni sukcesivni naèin gradnje, ki je za Ciglièa tako znaèilen,
tukaj te je opazimo, èeprav je razloèno prisoten.
Sinfonija appassionata se ka e kot povzetek skladateljevega
kompozicijskega creda, kot je Cigliè v veè prilo nostih sam zatrjeval. Kot je bilo
e poudarjeno, je simfonijo oznaèil za svoje »fundamentalno delo, iz katerega so
zrasle pravzaprav vse moje poznejše skladbe«.
Obre je plesalk, simfonièna koreografska pesnitev (1952)
»‘Obre je plesalk’ je pravzaprav ‘Sinfonija ekstaze’ in sem ji literarni tekst
podtaknil zaradi heterogenosti ritma, zaradi barvitosti orkestra, zato, da sem
omogoèil tudi baletno oblikovanje«, je izjavil Cigliè v e omenjeni RTV oddaji
»400 let slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè« iz leta 1971. S tem je jasno nakazal
na bistvo te kompozicijske dvo ivke: po eni strani je Obre je plesalk èistokrvno
simfonièno delo (2. simfonija?), slikovita Sinfonija ekstaze, èe se izrazimo s
skladateljevim izrazom, po drugi strani pa je to glasba za baletno predstavo z
naknadno dodano zgodbo kot oporo za baletni scenarij. Zopet smo trèili na
Ciglièev sukcesiven naèin snovanja. Za razliko od Triptiha, Treh skic ipd. se
nizanje dogaja tukaj znotraj dela samega, v kopièenju zunajglasbenih in glasbenih
pomenov.
Zelo povedna je tudi Ciglièeva izpoved o tem delu, zapisana trideset let po
nastanku: »Genske zasnove za vsa moja dela so e pogojene v ‘Sinfoniji
appassionati’. Tako je tudi ‘Obre je plesalk’ logièno nadaljevanje tragiène misli
o prabitni boleèini kreature, predvsem seveda èloveške. To je osnovni credo
mojega odnosa do sveta. V ‘Obre ju plesalk’ se zasnova in razvoj muzikalnega
tkiva prepletata v ekstatiènih erupcijah ritma in opojnosti orkestralnih barv,
preko bujne in burne izpeljave, tja do tragiènega finala. Tu se konèno sooèita
sakralni kanon /v trdih trobilih/ in bolestni prakrik kreature /v rogovih/. Ali
morda zato, da si èlovek v deliriju strasti in trpljenja, preko agonije smrti, ki je tu,
kot solza nad oltarjem ivljenja /violinski solo/, pre ivi veèno osvobajanje. Tudi
‘Obre je plesalk‘ sem zasnoval e med vojno, saj sem kmalu po vrnitvi iz
internacije v Gonarsu, napisal veè skic, ki mi jih je okupator poleg drugih
rokopisov zaplenil. Do l. 1975 sem bil preprièan, da je v zvezi s tem vse
46
E teme. Ta zanimivi odsek pa še ni celotna izpeljava, saj tvori le uvod v tretjo –
samostojno stojeèo – temo F, ki jo Cigliè na tem mestu uporabi kot most do
reprize, ki je vcepljena v to tretjo F temo (notni primer 5, takta 45–46, Animato).
Hkrati pa ta tretja tema F tvori vez med ostalimi stavki. Ponovno jo najdemo v
zadnjem tretjem stavku Finala, in sicer e takoj na zaèetku kot prvo A temo (notni
primer 5 primerjaj s primerom 4). Celotna simfonija tako v svoji zasnovi deluje
kot moèno zgrajena veriga posameznih glasbenih misli, kot nam je malo prej
pojasnil skladatelj sam. Sukcesivna gradnja, ki smo jo omenjali v zaèetku, je
razloèno vidna, èeprav so vezi med posameznimi tematskimi sklopi spretno
zabrisane. Zato omenjeni sukcesivni naèin gradnje, ki je za Ciglièa tako znaèilen,
tukaj te je opazimo, èeprav je razloèno prisoten.
Sinfonija appassionata se ka e kot povzetek skladateljevega
kompozicijskega creda, kot je Cigliè v veè prilo nostih sam zatrjeval. Kot je bilo
e poudarjeno, je simfonijo oznaèil za svoje »fundamentalno delo, iz katerega so
zrasle pravzaprav vse moje poznejše skladbe«.
Obre je plesalk, simfonièna koreografska pesnitev (1952)
»‘Obre je plesalk’ je pravzaprav ‘Sinfonija ekstaze’ in sem ji literarni tekst
podtaknil zaradi heterogenosti ritma, zaradi barvitosti orkestra, zato, da sem
omogoèil tudi baletno oblikovanje«, je izjavil Cigliè v e omenjeni RTV oddaji
»400 let slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè« iz leta 1971. S tem je jasno nakazal
na bistvo te kompozicijske dvo ivke: po eni strani je Obre je plesalk èistokrvno
simfonièno delo (2. simfonija?), slikovita Sinfonija ekstaze, èe se izrazimo s
skladateljevim izrazom, po drugi strani pa je to glasba za baletno predstavo z
naknadno dodano zgodbo kot oporo za baletni scenarij. Zopet smo trèili na
Ciglièev sukcesiven naèin snovanja. Za razliko od Triptiha, Treh skic ipd. se
nizanje dogaja tukaj znotraj dela samega, v kopièenju zunajglasbenih in glasbenih
pomenov.
Zelo povedna je tudi Ciglièeva izpoved o tem delu, zapisana trideset let po
nastanku: »Genske zasnove za vsa moja dela so e pogojene v ‘Sinfoniji
appassionati’. Tako je tudi ‘Obre je plesalk’ logièno nadaljevanje tragiène misli
o prabitni boleèini kreature, predvsem seveda èloveške. To je osnovni credo
mojega odnosa do sveta. V ‘Obre ju plesalk’ se zasnova in razvoj muzikalnega
tkiva prepletata v ekstatiènih erupcijah ritma in opojnosti orkestralnih barv,
preko bujne in burne izpeljave, tja do tragiènega finala. Tu se konèno sooèita
sakralni kanon /v trdih trobilih/ in bolestni prakrik kreature /v rogovih/. Ali
morda zato, da si èlovek v deliriju strasti in trpljenja, preko agonije smrti, ki je tu,
kot solza nad oltarjem ivljenja /violinski solo/, pre ivi veèno osvobajanje. Tudi
‘Obre je plesalk‘ sem zasnoval e med vojno, saj sem kmalu po vrnitvi iz
internacije v Gonarsu, napisal veè skic, ki mi jih je okupator poleg drugih
rokopisov zaplenil. Do l. 1975 sem bil preprièan, da je v zvezi s tem vse
46
