Page 45 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 45
n Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
(notni primeri 1 – 5), nam poka e razvejano in agogièno raznoliko razporejeno
glasbeno tematiko. Prvi stavek je zasnovan sonatno, z jasno oblikovano prvo in
drugo temo (notni primer 1 in 2), kjer je kljub moèno kromatiènim harmonskim
strukturam jasno razvidno tonalno arišèe f-mola (npr. t. 16–17, notni primer 2) s
poudarjeno razloèno avtentièno kadenco D-t v osrednji tonalni center f-mol.
Zanimiva je – za Ciglièa tudi zelo znaèilna – melodièna gradnja tem, ki je moèno
odvisna od harmonske strukture, na katero se melodija opira. Takšen moèno
kromatièen, pa vendar vseskozi na preverljivo razvidne tonalne centre oprt
glasbeni stavek, obdr i skladatelj dosledno v celotni simfoniji. Glasbena analiza
ima zato – kljub kromatièno moèno zapletenim harmonskim prijemom, ki so bili
takrat v slovenskem prostoru sorazmerno moderni, – pri èlenjenju tematskih
spletov precej olajšano delo. Ciglièev kompozicijski stavek je nasploh in vseskozi
izpiljeno razloèen.
Znaèilno za Ciglièa je, da lahko doloèena glasbena tema znotraj istega stavka
zadobi raznoliko podobo v agogiki in celo tempu. Takšne dragocenosti izraznega
niansiranja je Cigliè zavestno iskal. Prav v tem pogledu moramo zato govoriti o
osebno prikrojenem slogu, ki bi ga lahko oznaèili kot zmes ekspresionizma (npr.
priostreno kromatièen glasbeni stavek) in impresionizma (poleg tovrstno
znaèilnih harmonskih pasa npr. tudi agogièna niansiranja enakih tem ipd.).
Vendar je Cigliè vsako ujetost v kakršne koli »-izme« odloèno zavraèal. Zato je
bolje, da se jih v njegovem primeru èim bolj izognemo.
V enem izmed komentarjev opiše oblikovno zgradbo svoje simfonije takole:
»‘Sinfonija appassionata’ je ciklièno zgrajena. e v prvem stavku se oglasi v rogu
solo prva tema tretjega stavka [notni primer 4 in 5, op. I. F.], kot usodni logos
bivanjskega spoznanja. Drugi stavek je simfonièni izliv strastne ljubezni in
opojnega trpljenja (od tod naziv simfonije). Glavna tema drugega stavka se glasi
v izpeljavi tretjega stavka, kot vizija neèesa za zmeraj izgubljenega. V allegru
Finala pa veèna borba med biti in ne biti izzveni s subdominatnim napolitanskim
akordom v tragiènem vzdušju pravzaprav utopiène zmage. ‘Sinfonijo
appassionato’ sem zakljuèil šele leta 1948 in jo posvetil ‘tistim, ki so rtvovali
svoja ivljenja za svobodo svojega ljudstva’.«36 Tudi ta navedek, ki je soroden
ostalim, vsebuje doloèene osvetljujoèe poudarke, ki bodo dragoceni pri glasbeni
analizi tega monumentalnega dela.
Izpeljava, oz. osrednji odsek prvega stavka, t. j. Preludija, je zgrajena s tremi
temami (notni primer 3), ki jih skladatelj izpelje iz obeh tem ekspozicije.
Postavitev oz. èlenjenje treh tem izpeljave je v znaèilni obliki khiasmé-ja:37 teme
C-D-E-D-C tvorijo ogledalno simetrièno strukturo, ki je postavljena na osi tretje
36 Zvonimir Cigliè, »Sinfonija appassionata«, tipkopis, 27.2.1983; hrani Arhiv RS, AS-1441, škatla 9,214.
Sestavek sklene z zanj obveznim navedkom o nagradi: »Za to delo sem prejel istega leta nagrado
Prezidija ljudske skupšèine LR Slovenije. 27.2.1983 Zvonimir Cigliè [l. r. podpis, op. av.]«.
37 Gr. khiasmós pomeni razporeditev v kri . V literaturi se uporablja za arhetipski model, ki je znan e v
antiènem pesniškem in pripovednem ustnem izroèilu, veèinoma kot zanimiv mnemotehnièni pripomoèek
za pomnjenje veèjih besedilnih enot.
45
(notni primeri 1 – 5), nam poka e razvejano in agogièno raznoliko razporejeno
glasbeno tematiko. Prvi stavek je zasnovan sonatno, z jasno oblikovano prvo in
drugo temo (notni primer 1 in 2), kjer je kljub moèno kromatiènim harmonskim
strukturam jasno razvidno tonalno arišèe f-mola (npr. t. 16–17, notni primer 2) s
poudarjeno razloèno avtentièno kadenco D-t v osrednji tonalni center f-mol.
Zanimiva je – za Ciglièa tudi zelo znaèilna – melodièna gradnja tem, ki je moèno
odvisna od harmonske strukture, na katero se melodija opira. Takšen moèno
kromatièen, pa vendar vseskozi na preverljivo razvidne tonalne centre oprt
glasbeni stavek, obdr i skladatelj dosledno v celotni simfoniji. Glasbena analiza
ima zato – kljub kromatièno moèno zapletenim harmonskim prijemom, ki so bili
takrat v slovenskem prostoru sorazmerno moderni, – pri èlenjenju tematskih
spletov precej olajšano delo. Ciglièev kompozicijski stavek je nasploh in vseskozi
izpiljeno razloèen.
Znaèilno za Ciglièa je, da lahko doloèena glasbena tema znotraj istega stavka
zadobi raznoliko podobo v agogiki in celo tempu. Takšne dragocenosti izraznega
niansiranja je Cigliè zavestno iskal. Prav v tem pogledu moramo zato govoriti o
osebno prikrojenem slogu, ki bi ga lahko oznaèili kot zmes ekspresionizma (npr.
priostreno kromatièen glasbeni stavek) in impresionizma (poleg tovrstno
znaèilnih harmonskih pasa npr. tudi agogièna niansiranja enakih tem ipd.).
Vendar je Cigliè vsako ujetost v kakršne koli »-izme« odloèno zavraèal. Zato je
bolje, da se jih v njegovem primeru èim bolj izognemo.
V enem izmed komentarjev opiše oblikovno zgradbo svoje simfonije takole:
»‘Sinfonija appassionata’ je ciklièno zgrajena. e v prvem stavku se oglasi v rogu
solo prva tema tretjega stavka [notni primer 4 in 5, op. I. F.], kot usodni logos
bivanjskega spoznanja. Drugi stavek je simfonièni izliv strastne ljubezni in
opojnega trpljenja (od tod naziv simfonije). Glavna tema drugega stavka se glasi
v izpeljavi tretjega stavka, kot vizija neèesa za zmeraj izgubljenega. V allegru
Finala pa veèna borba med biti in ne biti izzveni s subdominatnim napolitanskim
akordom v tragiènem vzdušju pravzaprav utopiène zmage. ‘Sinfonijo
appassionato’ sem zakljuèil šele leta 1948 in jo posvetil ‘tistim, ki so rtvovali
svoja ivljenja za svobodo svojega ljudstva’.«36 Tudi ta navedek, ki je soroden
ostalim, vsebuje doloèene osvetljujoèe poudarke, ki bodo dragoceni pri glasbeni
analizi tega monumentalnega dela.
Izpeljava, oz. osrednji odsek prvega stavka, t. j. Preludija, je zgrajena s tremi
temami (notni primer 3), ki jih skladatelj izpelje iz obeh tem ekspozicije.
Postavitev oz. èlenjenje treh tem izpeljave je v znaèilni obliki khiasmé-ja:37 teme
C-D-E-D-C tvorijo ogledalno simetrièno strukturo, ki je postavljena na osi tretje
36 Zvonimir Cigliè, »Sinfonija appassionata«, tipkopis, 27.2.1983; hrani Arhiv RS, AS-1441, škatla 9,214.
Sestavek sklene z zanj obveznim navedkom o nagradi: »Za to delo sem prejel istega leta nagrado
Prezidija ljudske skupšèine LR Slovenije. 27.2.1983 Zvonimir Cigliè [l. r. podpis, op. av.]«.
37 Gr. khiasmós pomeni razporeditev v kri . V literaturi se uporablja za arhetipski model, ki je znan e v
antiènem pesniškem in pripovednem ustnem izroèilu, veèinoma kot zanimiv mnemotehnièni pripomoèek
za pomnjenje veèjih besedilnih enot.
45
