Page 48 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 48
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
»V lanski sezoni je Ciglièeva 1. simfonija do ivela svojo prvo izvedbo.
Dirigent Bogo Leskovic je letos [leta 1953, op. I. F.] izmed predlo enih novih
slovenskih del izbral za 8. abonmajski koncert koreografsko simfonièno sliko
‘Obre je plesalk’ istega skladatelja. Vsebinsko osnovo zanjo je nudilo
istoimensko delo pisatelja Jana Havlase, ki s svojo dramatièno snovjo naravnost
klièe koreografa.« Takoj zatem sledi sinopsis zgodbe za baletni scenarij, ki pravi:
»Na Obre ju plesalk so plesalke-su nje tahitskega poglavarja plemena Areojev
varovale biserni nakit, ki ga je poglavarjeva ena polo ila globoko pod morske
èeri v laguno. Pleme je bisere proglasilo za tabu: postali so nedotakljivi, èe pa se
jih kdo polasti, postane tudi sam nedotakljiv. Med su njami je bila tudi lepa
Faaruma, v katero se zaljubi mo belega plemena. Izvedel je za pomen biserov in
se jih je v ivljenjski nevarnosti polastil, da bi Faarumo rešil su enjstva. Oba
zbe ita, a zasledujejo ju tetovirani vojšèaki, toda biseri varujejo begunca. Vrvica,
na katero so bili nanizani, pa se pretrga in biser za biserom je med begom padal
na tla. Beli mo ne ve za to in be i proti brodovju pirog [...] Poslednji biser je
padel na tla, tabuja ni bilo veè. Prvo kopje je presekalo zrak, za njim drugo, tretje
… Mo se je zrušil, kopje se mu je zapièilo v hrbet, strašna moè je morala biti v
roki tistega, ki ga je zagnal. Faaruma be i še tri korake, tedaj pa jo zadene kopje
in jo pribode na zemljo k mrtvemu ljubimcu. Zgrudila se je na tla brez glasu,
umrla je brez vzdiha, kakor je on umrl […].«40
Leto 1952 je bilo torej za Ciglièa posebno leto. Misli, ki jih je zapisal ob prvi
simfoniji na koncertni list, odsevajo nekakšen notranji ustvarjalni ar, ki je v
polnem zamahu. Simfonièna koreografska pesnitev Obre je plesalk nadaljuje ta
Ciglièev široki simfonièni zamah in ga izostri. al pa ravno na tem mestu Ciglièev
širok ustvarjalni zamah na podroèju simfoniène glasbe usahne, kakor da bi se ob
Sinfoniji appasionati in Obre ju plesalk izèrpal. Concertino te monumentalnosti
ne dose e veè. Omenjani sta sicer še dve simfoniji, vendar pušèata za sabo odprta
vprašanja.
40 N. . [Nastja gur], Cigliè, Obre je plesalk, Koncertni list, Slovenska filharmonija, 8. abonmajski
koncert, Ljubljana, 6. 4. 1953, str. 114–115. Dirigiral je Bogo Leskovic. Prim. tudi koncertni list,
Slovenska filharmonija 17. 2. 1958, hrani ga Arhiv RS, AS-1441, škatla 9,198.
48
»V lanski sezoni je Ciglièeva 1. simfonija do ivela svojo prvo izvedbo.
Dirigent Bogo Leskovic je letos [leta 1953, op. I. F.] izmed predlo enih novih
slovenskih del izbral za 8. abonmajski koncert koreografsko simfonièno sliko
‘Obre je plesalk’ istega skladatelja. Vsebinsko osnovo zanjo je nudilo
istoimensko delo pisatelja Jana Havlase, ki s svojo dramatièno snovjo naravnost
klièe koreografa.« Takoj zatem sledi sinopsis zgodbe za baletni scenarij, ki pravi:
»Na Obre ju plesalk so plesalke-su nje tahitskega poglavarja plemena Areojev
varovale biserni nakit, ki ga je poglavarjeva ena polo ila globoko pod morske
èeri v laguno. Pleme je bisere proglasilo za tabu: postali so nedotakljivi, èe pa se
jih kdo polasti, postane tudi sam nedotakljiv. Med su njami je bila tudi lepa
Faaruma, v katero se zaljubi mo belega plemena. Izvedel je za pomen biserov in
se jih je v ivljenjski nevarnosti polastil, da bi Faarumo rešil su enjstva. Oba
zbe ita, a zasledujejo ju tetovirani vojšèaki, toda biseri varujejo begunca. Vrvica,
na katero so bili nanizani, pa se pretrga in biser za biserom je med begom padal
na tla. Beli mo ne ve za to in be i proti brodovju pirog [...] Poslednji biser je
padel na tla, tabuja ni bilo veè. Prvo kopje je presekalo zrak, za njim drugo, tretje
… Mo se je zrušil, kopje se mu je zapièilo v hrbet, strašna moè je morala biti v
roki tistega, ki ga je zagnal. Faaruma be i še tri korake, tedaj pa jo zadene kopje
in jo pribode na zemljo k mrtvemu ljubimcu. Zgrudila se je na tla brez glasu,
umrla je brez vzdiha, kakor je on umrl […].«40
Leto 1952 je bilo torej za Ciglièa posebno leto. Misli, ki jih je zapisal ob prvi
simfoniji na koncertni list, odsevajo nekakšen notranji ustvarjalni ar, ki je v
polnem zamahu. Simfonièna koreografska pesnitev Obre je plesalk nadaljuje ta
Ciglièev široki simfonièni zamah in ga izostri. al pa ravno na tem mestu Ciglièev
širok ustvarjalni zamah na podroèju simfoniène glasbe usahne, kakor da bi se ob
Sinfoniji appasionati in Obre ju plesalk izèrpal. Concertino te monumentalnosti
ne dose e veè. Omenjani sta sicer še dve simfoniji, vendar pušèata za sabo odprta
vprašanja.
40 N. . [Nastja gur], Cigliè, Obre je plesalk, Koncertni list, Slovenska filharmonija, 8. abonmajski
koncert, Ljubljana, 6. 4. 1953, str. 114–115. Dirigiral je Bogo Leskovic. Prim. tudi koncertni list,
Slovenska filharmonija 17. 2. 1958, hrani ga Arhiv RS, AS-1441, škatla 9,198.
48
