Page 44 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 44
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
rtvovali / svoja ivljenja / za svobodo / svojega ljudstva. / (Avtor)«. Skladatelj je
isto misel ohranil tudi v tiskani izdaji iz leta 1974 in jo celo prevedel v anglešèino
in rušèino. Isto misel je kasneje (leta 1991) sam pojasnil takole: »Dokonèana je
bila leta 1948. Rojena je bila v strasti in trpljenju, to je eros-thanatos. V meni je
bila vedno neka bolestnost, odraz globoko v podzavest potisnjenega mladostnega
trpljenja, ko sem smrtno zbolel. Oèe mi je kasneje pripovedoval, da me je bilo
samo jeèanje, stok in bolestne oèi. Zakaj sem svojo prvo simfonijo imenoval
Appassionata? Do ivljal sem vse to, kar se je dogajalo okrog mene in v meni
samem. Simfonijo sem posvetil tistim, ki so rtvovali svoja ivljenja za svobodo
svojega ljudstva. Pa ne za zelenega, belega ali rdeèega. Vsakomur! Barva ni
pomembna. Zame še danes ne. V tej simfoniji je veè NOB in domobrancev in
Hitlerja in Mussolinija in celotne svetovne apokalipse kot v vseh drugih skladbah,
ki so v tem èasu nastale v imenu realsocializma. Zanjo sem prejel nagrado
prezidija ljudske skupšèine LR Slovenije od Josipa Vidmarja.«35 Neglasbeni
poudarki bi bili malo prej politièno drzni, vendar èe pogledamo letnico zapisa te
izjave (1991) je dokument èasa ob preobratu oz. nastanku svobodne samostojne
dr ave Slovenije. Cigliè ni bil nikoli nepremišljen do trenutno dru beno
oportunega: istoèasne omembe domobrancev, Hitlerja in Mussolinija ob boku te
nagrade iz leta 1948 tu ni sluèajno. Je e leta 1948 mislil na zunajsodno
likvidirane domobrance? Tega ne bomo nikoli vedeli z gotovostjo. Vsekakor
bodo tovrstne teme zaposlovale bolj zgodovinopisje nasploh kot ono o glasbi, ne
bo pa pomembno za glasbene analitike, kjer šteje najprej kompozicijski izdelek
kot tak.
Ciglièeve besede posvetila so namenoma zelo skrbno izbrane; maloštevilne,
a te ke, po pomenu pa veèplastne. Podobno tistemu, kar se dogaja v notnem
zapisu. Tudi brez skladateljevih napotkov veje iz partiture enako zadr anje.
Agogiène oznake so ponekod veèplastne in »Mahlerjansko« neulovljive ter
nagnetene znotraj istega stavka, hkrati pa so nabite s pomeni (npr. moderato
mosso, Tranquillo ma non troppo, misterioso, con dolore e con calma ipd.), ki
merijo bolj na zunajglasbene pomene in pušèajo dirigentu velik glasbeno-izrazni
prostor.
Oblikovna podoba simfonije nam poka e dovršeno in izjemno domišljeno
kompozicijsko delo. V tiskani inaèici, ki jo tukaj upoštevamo, formalno razpade v
tri stavke, ki se ve ejo v homogeno celoto. Stavki so: I. Preludio, II. Quasi una
fantasia in III. Finale. Vsi trije deli pa se nato na znotraj razlomijo v raznolike
agogiène in tonalno prepoznavne èlenitve, ki jih skladatelj vseskozi jasno
oblikuje.
Simfonija se – oblikovno gledano – na prvi pogled poka e v klasièno
uravnote enih sklopih. e be en pogled na notne primere prvega stavka Preludio
35 Marijan Zlobec v intervjuju: »Zvonimir Cigliè – slovenski skladatelj, dirigent, pianist in glasbeni
pedagog«, Primorska sreèanja, l. 16 (1991), št. 121–122, str. 487; hrani Arhiv RS, AS-1441, škatla
7,64; rokopis intervjuja hrani Arhiv RS, AS 1441, škatla 7,108, str. 4.
44
rtvovali / svoja ivljenja / za svobodo / svojega ljudstva. / (Avtor)«. Skladatelj je
isto misel ohranil tudi v tiskani izdaji iz leta 1974 in jo celo prevedel v anglešèino
in rušèino. Isto misel je kasneje (leta 1991) sam pojasnil takole: »Dokonèana je
bila leta 1948. Rojena je bila v strasti in trpljenju, to je eros-thanatos. V meni je
bila vedno neka bolestnost, odraz globoko v podzavest potisnjenega mladostnega
trpljenja, ko sem smrtno zbolel. Oèe mi je kasneje pripovedoval, da me je bilo
samo jeèanje, stok in bolestne oèi. Zakaj sem svojo prvo simfonijo imenoval
Appassionata? Do ivljal sem vse to, kar se je dogajalo okrog mene in v meni
samem. Simfonijo sem posvetil tistim, ki so rtvovali svoja ivljenja za svobodo
svojega ljudstva. Pa ne za zelenega, belega ali rdeèega. Vsakomur! Barva ni
pomembna. Zame še danes ne. V tej simfoniji je veè NOB in domobrancev in
Hitlerja in Mussolinija in celotne svetovne apokalipse kot v vseh drugih skladbah,
ki so v tem èasu nastale v imenu realsocializma. Zanjo sem prejel nagrado
prezidija ljudske skupšèine LR Slovenije od Josipa Vidmarja.«35 Neglasbeni
poudarki bi bili malo prej politièno drzni, vendar èe pogledamo letnico zapisa te
izjave (1991) je dokument èasa ob preobratu oz. nastanku svobodne samostojne
dr ave Slovenije. Cigliè ni bil nikoli nepremišljen do trenutno dru beno
oportunega: istoèasne omembe domobrancev, Hitlerja in Mussolinija ob boku te
nagrade iz leta 1948 tu ni sluèajno. Je e leta 1948 mislil na zunajsodno
likvidirane domobrance? Tega ne bomo nikoli vedeli z gotovostjo. Vsekakor
bodo tovrstne teme zaposlovale bolj zgodovinopisje nasploh kot ono o glasbi, ne
bo pa pomembno za glasbene analitike, kjer šteje najprej kompozicijski izdelek
kot tak.
Ciglièeve besede posvetila so namenoma zelo skrbno izbrane; maloštevilne,
a te ke, po pomenu pa veèplastne. Podobno tistemu, kar se dogaja v notnem
zapisu. Tudi brez skladateljevih napotkov veje iz partiture enako zadr anje.
Agogiène oznake so ponekod veèplastne in »Mahlerjansko« neulovljive ter
nagnetene znotraj istega stavka, hkrati pa so nabite s pomeni (npr. moderato
mosso, Tranquillo ma non troppo, misterioso, con dolore e con calma ipd.), ki
merijo bolj na zunajglasbene pomene in pušèajo dirigentu velik glasbeno-izrazni
prostor.
Oblikovna podoba simfonije nam poka e dovršeno in izjemno domišljeno
kompozicijsko delo. V tiskani inaèici, ki jo tukaj upoštevamo, formalno razpade v
tri stavke, ki se ve ejo v homogeno celoto. Stavki so: I. Preludio, II. Quasi una
fantasia in III. Finale. Vsi trije deli pa se nato na znotraj razlomijo v raznolike
agogiène in tonalno prepoznavne èlenitve, ki jih skladatelj vseskozi jasno
oblikuje.
Simfonija se – oblikovno gledano – na prvi pogled poka e v klasièno
uravnote enih sklopih. e be en pogled na notne primere prvega stavka Preludio
35 Marijan Zlobec v intervjuju: »Zvonimir Cigliè – slovenski skladatelj, dirigent, pianist in glasbeni
pedagog«, Primorska sreèanja, l. 16 (1991), št. 121–122, str. 487; hrani Arhiv RS, AS-1441, škatla
7,64; rokopis intervjuja hrani Arhiv RS, AS 1441, škatla 7,108, str. 4.
44
