Page 47 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 47
n Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
izgubljeno, in sem bil prijetno preseneèen, ko sem v NUK-u našel dva tiskana
izvoda skladbe ‘Bakhanal’ za klavir, ki je ena izmed omenjenih skic. Obstajata
dve verziji ‘Obre je plesalk’. V bistvu sta enaki. Razlika je delno oblikovna, delno
pa v instrumentaciji. Ena izmed va nejših sprememb je ta, da so neposredno pred
zakljuèkom skladbe v 1. verziji timpani solo, ki jih v 2. verziji zamenja violinski
solo. V 1. verziji je tudi 6 rogov, ki sem jih bil primoran zmanjšati na 4, ker takrat
ob krstni izvedbi l. 1953 še nismo premogli 6 kvalitetnih rogaèev. Ko sem
komponiral to delo, nisem niti za hip pomislil na naslov, ki ga ima. Takrat sem bil
v takih duhovnih ejakulacijskih stanjih, da mi tega ni bilo mar. No, sluèajno sem
dobil v roke istoimenski potopisni roman Jana Havlase in sem zaradi eksotiène in
misterijske atmosfere, v kateri dehti lepa Faaruma, podtaknil ta naslov. Iz tega je
razvidno, kako je naslov v hipu nepomemben. Èeprav je ‘Obre je plesalk’
temeljito izstopajoèa skladba v naši simfonièni literaturi in jo je spontano
sprejelo poslušalstvo, kot tudi kritika, nisem prejel za to delo nobenega
dru benega priznanja. Do sedaj je bila izvajana II. verzija in jo je z menoj vred
dirigiralo 8 dirigentov, kar nedvomno govori delu v prid.«38
Iste misli sreèamo v uvodnem veznem besedilu k oddaji »400 let slovenske
glasbe«, ki ga je Borut Loparnik pripravljal v tesnem sodelovanju s skladateljem:
»Cigliè zajema iz globin elementarne èloveške èutnosti – celo ‘Obre je plesalk’,
kjer je podtaknjeno literarno besedilo. Zdi se, da Ciglièeva dela ne nastajajo v
intelektualnem procesu grajenja posameznih kompozicijskih sestavin, temveè kot
sad pravega biološkega dozorevanja. Toda to dozorevanje ni dozorevanje
ivljenjskega optimizma polnih mladik, marveè v podzavesti, v skladateljevi
tragièni podzavesti sveta spoèet plod. Pri ustvarjanju ‘Obre ja plesalk’ skladatelj
ni mislil na nikakršno konkretno vsebino. Šele, ko je zakljuèil zadnjo stran
partiture, je zasledil istoimensko eksotièno pesnitev slovaškega pesnika Jana
Havlasija o tihomorski lepotici, su nji Faarumi. Zaèutil je moèno afiniteto do
tega dela. Za svojo kompozicijo jo je nekoliko prepesnil in prilagodil v njenem
glasbenem toku. ‘Obre je plesalk’ je v kompozicijskem in vsebinskem smislu
razdeljeno na tri dele. V prvem delu skladatelj nakazuje uvodno eksotièno
ozraèje, magièni nemir je ustvarjen predvsem z ritmom in svojsko barvo
uporabljenih tolkal. Uvodno razpolo enje nato preide v izbruh èutne zanesenosti,
vzvišeno vzburjen zanos, v ekstazo. ‘Grave’ tragiènega finala razodene
neizogibnost usode. Èlovek je v bistvu fatalistièno predan usodi, ne da bi se tega
poprej zavedal. Razodetje te resnice pa prihaja prepozno. Takšen opis je tudi
skladateljev duhovni odnos do vsega èlovekovega delovanja in nehanja.«39
V koncertnem listu – ob krstni izvedbi leta 1953 – je zgodba jedrnato strnjena
takole:
38 Zvonimir Cigliè, Obre je plesalk, tipkopis, podpis in datum 27.II.1983; tipkopis hrani Arhiv RS; citat
Arhiv Slovenije, AS-1441, škatla 9,215.
39 TV Slovenija, »400 let slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè«, n. d. Scenarij in koreografijo je oskrbel dr.
Henrik Neubauer, re ijo pa Kruno Cipci. Prim. tudi Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,71, str. 6, 5 (strani sta
zamenjani).
47
izgubljeno, in sem bil prijetno preseneèen, ko sem v NUK-u našel dva tiskana
izvoda skladbe ‘Bakhanal’ za klavir, ki je ena izmed omenjenih skic. Obstajata
dve verziji ‘Obre je plesalk’. V bistvu sta enaki. Razlika je delno oblikovna, delno
pa v instrumentaciji. Ena izmed va nejših sprememb je ta, da so neposredno pred
zakljuèkom skladbe v 1. verziji timpani solo, ki jih v 2. verziji zamenja violinski
solo. V 1. verziji je tudi 6 rogov, ki sem jih bil primoran zmanjšati na 4, ker takrat
ob krstni izvedbi l. 1953 še nismo premogli 6 kvalitetnih rogaèev. Ko sem
komponiral to delo, nisem niti za hip pomislil na naslov, ki ga ima. Takrat sem bil
v takih duhovnih ejakulacijskih stanjih, da mi tega ni bilo mar. No, sluèajno sem
dobil v roke istoimenski potopisni roman Jana Havlase in sem zaradi eksotiène in
misterijske atmosfere, v kateri dehti lepa Faaruma, podtaknil ta naslov. Iz tega je
razvidno, kako je naslov v hipu nepomemben. Èeprav je ‘Obre je plesalk’
temeljito izstopajoèa skladba v naši simfonièni literaturi in jo je spontano
sprejelo poslušalstvo, kot tudi kritika, nisem prejel za to delo nobenega
dru benega priznanja. Do sedaj je bila izvajana II. verzija in jo je z menoj vred
dirigiralo 8 dirigentov, kar nedvomno govori delu v prid.«38
Iste misli sreèamo v uvodnem veznem besedilu k oddaji »400 let slovenske
glasbe«, ki ga je Borut Loparnik pripravljal v tesnem sodelovanju s skladateljem:
»Cigliè zajema iz globin elementarne èloveške èutnosti – celo ‘Obre je plesalk’,
kjer je podtaknjeno literarno besedilo. Zdi se, da Ciglièeva dela ne nastajajo v
intelektualnem procesu grajenja posameznih kompozicijskih sestavin, temveè kot
sad pravega biološkega dozorevanja. Toda to dozorevanje ni dozorevanje
ivljenjskega optimizma polnih mladik, marveè v podzavesti, v skladateljevi
tragièni podzavesti sveta spoèet plod. Pri ustvarjanju ‘Obre ja plesalk’ skladatelj
ni mislil na nikakršno konkretno vsebino. Šele, ko je zakljuèil zadnjo stran
partiture, je zasledil istoimensko eksotièno pesnitev slovaškega pesnika Jana
Havlasija o tihomorski lepotici, su nji Faarumi. Zaèutil je moèno afiniteto do
tega dela. Za svojo kompozicijo jo je nekoliko prepesnil in prilagodil v njenem
glasbenem toku. ‘Obre je plesalk’ je v kompozicijskem in vsebinskem smislu
razdeljeno na tri dele. V prvem delu skladatelj nakazuje uvodno eksotièno
ozraèje, magièni nemir je ustvarjen predvsem z ritmom in svojsko barvo
uporabljenih tolkal. Uvodno razpolo enje nato preide v izbruh èutne zanesenosti,
vzvišeno vzburjen zanos, v ekstazo. ‘Grave’ tragiènega finala razodene
neizogibnost usode. Èlovek je v bistvu fatalistièno predan usodi, ne da bi se tega
poprej zavedal. Razodetje te resnice pa prihaja prepozno. Takšen opis je tudi
skladateljev duhovni odnos do vsega èlovekovega delovanja in nehanja.«39
V koncertnem listu – ob krstni izvedbi leta 1953 – je zgodba jedrnato strnjena
takole:
38 Zvonimir Cigliè, Obre je plesalk, tipkopis, podpis in datum 27.II.1983; tipkopis hrani Arhiv RS; citat
Arhiv Slovenije, AS-1441, škatla 9,215.
39 TV Slovenija, »400 let slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè«, n. d. Scenarij in koreografijo je oskrbel dr.
Henrik Neubauer, re ijo pa Kruno Cipci. Prim. tudi Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,71, str. 6, 5 (strani sta
zamenjani).
47
