Page 51 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 51
n Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
najmarkantnejše pojave slovenske povojne glasbe. Njegov opus ni obse en, a je
zato toliko bolj profiliran.«45
Sklenili bomo z mislimi, ki jih je Lucijan Marija Škerjanc zapisal o svojem
nekdanjem uèencu. Èe kdo, ga je on lahko zelo dobro spoznal. Vemo, da se ravno
pri študiju kompozicije pogostoma razvijejo odnosi, ki so v marsièem podobni
starševskim, kakršni vladajo med oèetom in sinom. Škerjanc pravi takole: »Vse
njegovo skladateljsko delo je na ozko povezano z njegovimi svetovnonazorskimi
pogledi, ki jih izpoveduje na svojstven, neodvisen naèin, v katerem najdeta mesto
tako dramatiènost kot lirizem, ter tako podaja vizijo ivljenja, ki ga prevladuje
tragika. V takšnem svojstvenem izpovedovanju ni mesta za eksperimentiranja:
zato ostaja njegova glasba v ozkem stiku s tradicijo, a hkrati izpolnjena z novimi
nevsakdanjimi in povsem osebno prizadetimi muzikalnimi mislimi, ki oznaèujejo
njegovo v naši simfonièni literaturi skoraj osamljeno in moèno izrazito glasbeno
govorico.«46
45 Janez Höfler, »Zvonimir Cigliè šestdesetletnik«, Delo, 20.2.1981, str. 9; kopijo hrani Arhiv RS, AS-1441,
škatla 7,92.
46 RTV Slovenija, »400 let slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè«, n. d. Prim. tudi Arhiv RS, AS-1441, škatla
7,71, str. 1.
51
najmarkantnejše pojave slovenske povojne glasbe. Njegov opus ni obse en, a je
zato toliko bolj profiliran.«45
Sklenili bomo z mislimi, ki jih je Lucijan Marija Škerjanc zapisal o svojem
nekdanjem uèencu. Èe kdo, ga je on lahko zelo dobro spoznal. Vemo, da se ravno
pri študiju kompozicije pogostoma razvijejo odnosi, ki so v marsièem podobni
starševskim, kakršni vladajo med oèetom in sinom. Škerjanc pravi takole: »Vse
njegovo skladateljsko delo je na ozko povezano z njegovimi svetovnonazorskimi
pogledi, ki jih izpoveduje na svojstven, neodvisen naèin, v katerem najdeta mesto
tako dramatiènost kot lirizem, ter tako podaja vizijo ivljenja, ki ga prevladuje
tragika. V takšnem svojstvenem izpovedovanju ni mesta za eksperimentiranja:
zato ostaja njegova glasba v ozkem stiku s tradicijo, a hkrati izpolnjena z novimi
nevsakdanjimi in povsem osebno prizadetimi muzikalnimi mislimi, ki oznaèujejo
njegovo v naši simfonièni literaturi skoraj osamljeno in moèno izrazito glasbeno
govorico.«46
45 Janez Höfler, »Zvonimir Cigliè šestdesetletnik«, Delo, 20.2.1981, str. 9; kopijo hrani Arhiv RS, AS-1441,
škatla 7,92.
46 RTV Slovenija, »400 let slovenske glasbe – Zvonimir Cigliè«, n. d. Prim. tudi Arhiv RS, AS-1441, škatla
7,71, str. 1.
51
