Page 49 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 49
n Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Nerešeno vprašanje o Števerjanski simfoniji (1956) in Simfoniji mortis
(1974)
Poglavje zase tvorita domnevni orkestralni deli Števerjanska simfonija
(1956?) in Simfonia mortis (1974?), ki ju celo z natanèno navedenima letnicama
nastanka omenja bodisi skladatelj sam, bodisi jih navajajo drugi kot samoumeven
del Ciglièevega opusa v sklopu tistih del, ki baje še »èakajo na prvo izvedbo«.41
To vprašanje, kolikor sem se uspel poglobiti v obse no Ciglièevo zapušèino v
Arhivu Republike Slovenije, ostaja zame še vedno odprto. Kot odgovor
postre em z izjavo dr. Vladimirja umra, ki je v Arhiv Republike Slovenije
neposredno iz Ciglièevih rok osebno sprejemal vse gradivo. Republiški arhiv na
skladateljevo izrecno eljo hrani njegovo celotno zapušèino. Predajanje gradiva
je bilo – v slogu Ciglièevega znaèaja – dolgotrajno in v veèkratnih sreèanjih do
potankosti opredeljeno. Dr. umer je na mojo prošnjo oz. vprašanje, èe ve kaj bolj
podrobnega o partiturah obeh omenjenih simfoniènih del, odgovoril takole:
»Spoštovani gospod profesor Ivan Florjanc! Sporoèam Vam, da se v okviru
izroèenega osebnega arhivskega fonda prof. Zvonimirja Ciglièa, slovenskega
skladatelja, dirigenta in glasbenega pedagoga (1921-2006), v Arhivu Republike
Slovenije (signatura AS 1441), ne nahajata njegovi deli z naslovom ‘Števerjanska
simfonija’ in ‘Simfonia mortis’, kar je razvidno iz podrobnega popisa izroèenega
gradiva. Poudarjam tudi, da nimam oziroma ne razpolagam z nobenim
podatkom, kje bi utegnili biti navedeni deli, niti mi prof. Cigliè deli nikoli ni
omenjal v èasu izroèanja arhivskega gradiva v obdobju od leta 1991 do 2006.
Prav lep pozdrav, dr. Vladimir umer.«42
Kar na tem mestu zagotovo vemo, je to, da sta obe omenjeni simfoniji
intimno povezani s Ciglièem. Simfonia mortis je del skladateljevega osebnega
etosa oziroma èutenja naèrtno domišljene tragike. Števerjanska simfonija je na
videz zagonetnejša. Vsiljuje nam vprašanje, zakaj ravno »Števerjanska«? Vemo,
da je Ciglièev rod iz Števerjana na Goriškem. Tudi sam Cigliè je veèkrat izrazil
ponos, da je goriški, oz. števerjanski, oz. primorski rojak. Zasnova simfonije je
zanj oèitno pomenila poklon svojim koreninam, rojakom in rodu ter prednikom,
na katere je bil zelo ponosen. Arhiv RS hrani list, na katerem je Cigliè hotel
preimenovati intervju ob svoji sedemdesetletnici, kjer obširno spregovori o
svojem goriško-števerjanskem poreklu, in pojasnil: »[…] odloèil sem se za
naslov: ‘Sveto seme – sveta kri‘, za temeljno spoznanje ritualnega èloveka iz
pradavnine. V tem znamenju sem dediè mojih uskoških – kolonskih – briških
prednikov in s tem nosilec njihove tragiène velièine in duhovne neizginljivosti.«43
V tem kontekstu so lahko zanimiva tudi Ciglièeva razmišljanja o odnosu med
narodom in osebnim jazom.44 Naèrtovana Ciglièeva Števerjanska simfonija je
zato umešèena v isti èustveno-duhovni kontekst kot vsa ostala njegova dela.
41 Prim. Andrej Rijavec, n. d., str. 47.
42 Sporoèeno po elektronski pošti avtorju te razprave dne 18. novembra 2012.
43 Rokopisni list hrani Arhiv RS, AS 1441, škatla 7,108. Intervju: Marijan Zlobec, »Zvonimir Cigliè –
slovenski skladatelj, dirigent, pianist in glasbeni pedagog«, n. d., str. 486–492.
44 Prim. Arhiv RS, AS 1441, škatla 9,218, str. 1–2, tipkopis in rokopis.
49
Nerešeno vprašanje o Števerjanski simfoniji (1956) in Simfoniji mortis
(1974)
Poglavje zase tvorita domnevni orkestralni deli Števerjanska simfonija
(1956?) in Simfonia mortis (1974?), ki ju celo z natanèno navedenima letnicama
nastanka omenja bodisi skladatelj sam, bodisi jih navajajo drugi kot samoumeven
del Ciglièevega opusa v sklopu tistih del, ki baje še »èakajo na prvo izvedbo«.41
To vprašanje, kolikor sem se uspel poglobiti v obse no Ciglièevo zapušèino v
Arhivu Republike Slovenije, ostaja zame še vedno odprto. Kot odgovor
postre em z izjavo dr. Vladimirja umra, ki je v Arhiv Republike Slovenije
neposredno iz Ciglièevih rok osebno sprejemal vse gradivo. Republiški arhiv na
skladateljevo izrecno eljo hrani njegovo celotno zapušèino. Predajanje gradiva
je bilo – v slogu Ciglièevega znaèaja – dolgotrajno in v veèkratnih sreèanjih do
potankosti opredeljeno. Dr. umer je na mojo prošnjo oz. vprašanje, èe ve kaj bolj
podrobnega o partiturah obeh omenjenih simfoniènih del, odgovoril takole:
»Spoštovani gospod profesor Ivan Florjanc! Sporoèam Vam, da se v okviru
izroèenega osebnega arhivskega fonda prof. Zvonimirja Ciglièa, slovenskega
skladatelja, dirigenta in glasbenega pedagoga (1921-2006), v Arhivu Republike
Slovenije (signatura AS 1441), ne nahajata njegovi deli z naslovom ‘Števerjanska
simfonija’ in ‘Simfonia mortis’, kar je razvidno iz podrobnega popisa izroèenega
gradiva. Poudarjam tudi, da nimam oziroma ne razpolagam z nobenim
podatkom, kje bi utegnili biti navedeni deli, niti mi prof. Cigliè deli nikoli ni
omenjal v èasu izroèanja arhivskega gradiva v obdobju od leta 1991 do 2006.
Prav lep pozdrav, dr. Vladimir umer.«42
Kar na tem mestu zagotovo vemo, je to, da sta obe omenjeni simfoniji
intimno povezani s Ciglièem. Simfonia mortis je del skladateljevega osebnega
etosa oziroma èutenja naèrtno domišljene tragike. Števerjanska simfonija je na
videz zagonetnejša. Vsiljuje nam vprašanje, zakaj ravno »Števerjanska«? Vemo,
da je Ciglièev rod iz Števerjana na Goriškem. Tudi sam Cigliè je veèkrat izrazil
ponos, da je goriški, oz. števerjanski, oz. primorski rojak. Zasnova simfonije je
zanj oèitno pomenila poklon svojim koreninam, rojakom in rodu ter prednikom,
na katere je bil zelo ponosen. Arhiv RS hrani list, na katerem je Cigliè hotel
preimenovati intervju ob svoji sedemdesetletnici, kjer obširno spregovori o
svojem goriško-števerjanskem poreklu, in pojasnil: »[…] odloèil sem se za
naslov: ‘Sveto seme – sveta kri‘, za temeljno spoznanje ritualnega èloveka iz
pradavnine. V tem znamenju sem dediè mojih uskoških – kolonskih – briških
prednikov in s tem nosilec njihove tragiène velièine in duhovne neizginljivosti.«43
V tem kontekstu so lahko zanimiva tudi Ciglièeva razmišljanja o odnosu med
narodom in osebnim jazom.44 Naèrtovana Ciglièeva Števerjanska simfonija je
zato umešèena v isti èustveno-duhovni kontekst kot vsa ostala njegova dela.
41 Prim. Andrej Rijavec, n. d., str. 47.
42 Sporoèeno po elektronski pošti avtorju te razprave dne 18. novembra 2012.
43 Rokopisni list hrani Arhiv RS, AS 1441, škatla 7,108. Intervju: Marijan Zlobec, »Zvonimir Cigliè –
slovenski skladatelj, dirigent, pianist in glasbeni pedagog«, n. d., str. 486–492.
44 Prim. Arhiv RS, AS 1441, škatla 9,218, str. 1–2, tipkopis in rokopis.
49
