Page 43 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 43
n Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Cigliè je na koncertnem listu ob krstni izvedbi leta 1952 spregovoril o svoji
simfoniji takole: »Prvo simfonijo sem napisal po manjših simfoniènih delih leta
1948 in je ciklièna. Prvi stavek prinaša iluzionistièno nastrojenje, ki dose e svoj
višek v neposredno sledeèem drugem. V adagiu tretjega stavka nastopa tema, ki je
bila nakazana e v preludiju kot slutnja neèesa drugega. V allegru con spirito se
svet iluzije razbije ob ivljenjski stvarnosti. Konflikt tem se konèno razreši z idejo
o veri v èloveštvo in v etiko ljudstva.«32 V pogovoru s skladateljem je Nastjo gur
zanimalo vprašanje o glasbeni estetiki v odnosu do takrat porajajoèih se novejših
tokov. Njeno vprašanje se je glasilo: »Ali naj to idejo razumemo tudi kot izpoved
vašega pogleda na umetnost?« Cigliè je odgovoril: »Preprièan sem, da je
umetnost zaradi èloveka, ne pa [èlovek, op. p.] zaradi umetnosti. Zato sem
nasprotnik vseh najrazliènejših tehniènih manipulacij, ki se ne ozirajo na
èloveško noto. Mislim, da zgolj intelektualni moment pri ustvarjanju v umetnosti
ne zadostuje, temveè da je potrebno tudi notranje do ivetje in izrazna iskrenost.
Zato so tudi obstala samo dela, ki so nosila v sebi globoko èloveško noto, kot jo je
ugotovilo obèinstvo in izkristaliziral èas.«33
Ob šestdeseti obletnici je Ciglièev prijatelj Primo Kuret pripravil
skladateljev portret za radijsko oddajo Sreèanja s slovenskimi skladatelji, kjer
citira naslednjo Ciglièevo izjavo: »Mojo prvo simfonijo sem dokonèal leta 1948,
vendar sem jo snoval dalj èasa, to sega še v èas med vojno in je odraz mojega
mladostnega idealizma sredi krute in krvave resniènosti tistega èasa. To ni
nobena faktografija nekega obdobja, ampak je splet mojega èustvenega in
èutnega zaznavanja in do ivljanja v odnosu do ivljenja kot takega. V tej simfoniji
je verjetno najmoèneje prièujoè moj umetniški credo, tako da lahko reèem, da je
ta skladba, ki je epsko zasnovana in se v njej prepletata tako lirika in dramatika
kot skoraj apokaliptièna ekstatiènost s pri meni obveznim tragiènim podtonom,
fundamentalno delo, iz katerega so zrasle pravzaprav vse moje poznejše
skladbe.«34 Dragocene so na tem mestu predvsem neposredne povedi o sami
simfoniji. Na kaj skladatelj misli v svojih zunajglasbenih namigih (npr. svet
iluzije se razbije ob ivljenjski stvarnosti, snovanja v èasu med vojno, da ni
faktografija vojnih dogajanj ipd.), zaenkrat ni znano; v povezavi z drugimi
skladateljevimi izpovedmi na isto temo, ki jih ni malo, je pa lahko zanimivo
dopolnilo. Koliko so ta – tudi konfliktna – razmišljanja vplivala na glasbo samo,
bo ostalo verjetno skrivnost. Zato bo pouèneje slediti Ciglièevim direktnim
navedkom v zvezi s to simfonijo.
V rokopisni predlogi iz leta 1948, ki je v celoti slu ila za tiskano izdajo, je
takoj za naslovnico prazna stran, na kateri je zapisana pomenljiva Ciglièeva misel
kot posvetilo simfoniji: »Tistim, ki so / v pandemoniju / strasti in trpljenja /
32 N. . [Nastja gur], »Simfonièni koncert novih del sodobnih slovenskih skladateljev«, Orkester
Slovenske filharmonije, koncertni list, Ljubljana: Slovenska Filharmonija, 25.4.1952, str. 140.
33 N. . [Nastja gur], »Simfonièni koncert novih del sodobnih slovenskih skladateljev«, n. d., str. 140–141.
34 Navedeno v napovednikih radijske oddaje: Vida Šegula (redakcija), »Zvonimir Cigliè – 60-letnik«, Delo,
16.2.1981; isto v: Stop, l. XIV (1981), št. 7, str. 42.
43
Cigliè je na koncertnem listu ob krstni izvedbi leta 1952 spregovoril o svoji
simfoniji takole: »Prvo simfonijo sem napisal po manjših simfoniènih delih leta
1948 in je ciklièna. Prvi stavek prinaša iluzionistièno nastrojenje, ki dose e svoj
višek v neposredno sledeèem drugem. V adagiu tretjega stavka nastopa tema, ki je
bila nakazana e v preludiju kot slutnja neèesa drugega. V allegru con spirito se
svet iluzije razbije ob ivljenjski stvarnosti. Konflikt tem se konèno razreši z idejo
o veri v èloveštvo in v etiko ljudstva.«32 V pogovoru s skladateljem je Nastjo gur
zanimalo vprašanje o glasbeni estetiki v odnosu do takrat porajajoèih se novejših
tokov. Njeno vprašanje se je glasilo: »Ali naj to idejo razumemo tudi kot izpoved
vašega pogleda na umetnost?« Cigliè je odgovoril: »Preprièan sem, da je
umetnost zaradi èloveka, ne pa [èlovek, op. p.] zaradi umetnosti. Zato sem
nasprotnik vseh najrazliènejših tehniènih manipulacij, ki se ne ozirajo na
èloveško noto. Mislim, da zgolj intelektualni moment pri ustvarjanju v umetnosti
ne zadostuje, temveè da je potrebno tudi notranje do ivetje in izrazna iskrenost.
Zato so tudi obstala samo dela, ki so nosila v sebi globoko èloveško noto, kot jo je
ugotovilo obèinstvo in izkristaliziral èas.«33
Ob šestdeseti obletnici je Ciglièev prijatelj Primo Kuret pripravil
skladateljev portret za radijsko oddajo Sreèanja s slovenskimi skladatelji, kjer
citira naslednjo Ciglièevo izjavo: »Mojo prvo simfonijo sem dokonèal leta 1948,
vendar sem jo snoval dalj èasa, to sega še v èas med vojno in je odraz mojega
mladostnega idealizma sredi krute in krvave resniènosti tistega èasa. To ni
nobena faktografija nekega obdobja, ampak je splet mojega èustvenega in
èutnega zaznavanja in do ivljanja v odnosu do ivljenja kot takega. V tej simfoniji
je verjetno najmoèneje prièujoè moj umetniški credo, tako da lahko reèem, da je
ta skladba, ki je epsko zasnovana in se v njej prepletata tako lirika in dramatika
kot skoraj apokaliptièna ekstatiènost s pri meni obveznim tragiènim podtonom,
fundamentalno delo, iz katerega so zrasle pravzaprav vse moje poznejše
skladbe.«34 Dragocene so na tem mestu predvsem neposredne povedi o sami
simfoniji. Na kaj skladatelj misli v svojih zunajglasbenih namigih (npr. svet
iluzije se razbije ob ivljenjski stvarnosti, snovanja v èasu med vojno, da ni
faktografija vojnih dogajanj ipd.), zaenkrat ni znano; v povezavi z drugimi
skladateljevimi izpovedmi na isto temo, ki jih ni malo, je pa lahko zanimivo
dopolnilo. Koliko so ta – tudi konfliktna – razmišljanja vplivala na glasbo samo,
bo ostalo verjetno skrivnost. Zato bo pouèneje slediti Ciglièevim direktnim
navedkom v zvezi s to simfonijo.
V rokopisni predlogi iz leta 1948, ki je v celoti slu ila za tiskano izdajo, je
takoj za naslovnico prazna stran, na kateri je zapisana pomenljiva Ciglièeva misel
kot posvetilo simfoniji: »Tistim, ki so / v pandemoniju / strasti in trpljenja /
32 N. . [Nastja gur], »Simfonièni koncert novih del sodobnih slovenskih skladateljev«, Orkester
Slovenske filharmonije, koncertni list, Ljubljana: Slovenska Filharmonija, 25.4.1952, str. 140.
33 N. . [Nastja gur], »Simfonièni koncert novih del sodobnih slovenskih skladateljev«, n. d., str. 140–141.
34 Navedeno v napovednikih radijske oddaje: Vida Šegula (redakcija), »Zvonimir Cigliè – 60-letnik«, Delo,
16.2.1981; isto v: Stop, l. XIV (1981), št. 7, str. 42.
43
