Page 41 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 41
n Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
expectat«,25 kar v prevodu pomeni »mrtvi oèe prièakuje sina, ki bo (nekoè)
umrl«.26 To je ponovno znaèilna in e izpostavljena rdeèa nit zavedanja
tragiènosti, ki jo sreèujemo pri Ciglièu na vsakem koraku.
Sinfonija appassionata za veliki orkester (1948)
Ciglièevo delo Sinfonija appassionata za veliki orkester lahko oznaèimo za
osrednje in, kolikor smo seznanjeni, edino èisto simfonièno delo velikih
razse nosti. Zato mu bomo posvetili na tem mestu malo veè – deloma tudi
analitiène – pozornosti.
Pomenljivo je dejstvo, da je Sinfonija appassionata nastala oz. je bila
dokonèana pod Škerjanèevim mentorstvom kot diplomsko delo (1948), èeprav so
miselni in glasbeni idejni osnutki zanjo nastajali e prej, kot je avtor na veè mestih
rad izjavljal. Intuitivna ideja dela naj bi segala e v leto 1942. Koliko je v tem
prisotna zadrega uèenèevega ponosa ob morebitnih odloènejših posegih uèitelja v
obliko in glasbeni stavek sam, bi lahko pokazal temeljit pretres vseh osnutkov za
simfonijo. Tako delo zahteva razpravo zase.
Partitura, ki jo je natisnilo Društvo slovenskih skladateljev leta 1974, nosi isti
naslov, kot ga ima rokopis iz leta 1948,27 t. j. Sinfonija appassionata za veliki
orkester.28 Trdo vezano in zelo elegantno izdajo je oskrbela Zveza
kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, ki je zalagala in izdajala Izbrana dela
slovenskih skladateljev.29 Zajetno kompozicijsko delo je našlo pot do tega
presti nega dr avnega zalo nika ne nazadnje tudi zato, ker se ga je dr ala nagrada
Prezidija Ljudske skupšèine socialistiène republike Slovenije iz leta 1948;
skladatelj je elel, da je to natisnjeno na hrbtni strani naslovnice. To nagrado je
Cigliè rad in pogosto omenjal.
25 Prim. Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,10. Datumski zaznamek ka e letnico 1983.
26 Ciglièev prevod: »Mrtvi oèe èaka na sina, ki umira, oziroma bo umrl.«. Citat v: Arhiv RS, AS-1441, škatla
7,103, TV 28.2.1986.
27 Zvonimir Cigliè, Sinfonija appassionata, rokopisna inaèica kot predloga za tisk v: Arhiv RS, AS-1441,
škatla 1,1.
28 Zvonimir Cigliè, Sinfonija appassionata za veliki orkester, Ed. DSS št. 698, oz. stara oznaka ZKPOS Ed.
IDSS 7, Ljubljana, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, Izbrana dela slovenskih
skladateljev, št. 7, 1974.
29 Od tod današnje dvojno oštevilèevanje in oznaèevanje. Za tisti èas izjemno razkošna izdaja, ki jo je
zalo ila Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije (ZKPOS), se lahko pojasni z naslednjimi
dejstvi. »V organih ZKPOS sta bila v tem èasu (1973–1977) zaposlena D. Hvalica in M. Gabrijelèiè, v
uredniškem odboru glasbenih izdaj pa sta bila Z. Cigliè in A. Srebotnjak. Urednik Naših zborov je bil M.
Munih, kasneje R. Simoniti. V seriji IDSS so v letih od 1974–1977 izšle, za razliko od vseh ostalih
zvezkov, ki prinašajo – sicer praviloma – le zborovsko a cappella glasbo, naslednje netipiène izdaje: M.
Gabrijelèiè, Preludij (partitura) Ed IDSS št. 5; Z. Cigliè, Sinfonia appassionata (partitura) Ed IDSS št. 7;
M. Gabrijelèiè, Velika maša (partitura) Ed IDSS št. 9; A. Srebotnjak, Ekstaza smrti (partitura) Ed IDSS št.
12. Zbirka se še danes nadaljuje in je prišla do št. 41: Slovenska zborovska stvaritev II. Poleg teh
(instrumentalnih izdaj, oz. partitur), sta v istem zalo ništvu izšli tudi dve vinilni LP plošèi (Cigliè,
Gabrijelèiè) z instrumentalno glasbo. Vsi navedeni skladatelji, ki so se tudi sicer pogosto dru ili (razen M.
Muniha), so izkoristili mo nost financiranja s strani takratnega ministrstva za kulturo in si izdajali
publikacije in plošèe. Ko je postal M. Gobec odgovoren za zalo ništvo in tehnièni urednik (1977 do
1997), so se stvari normalizirale. Po dogovoru z DSS je le to prevzelo skrb za notne izdaje instrumentalne
glasbe.
41
expectat«,25 kar v prevodu pomeni »mrtvi oèe prièakuje sina, ki bo (nekoè)
umrl«.26 To je ponovno znaèilna in e izpostavljena rdeèa nit zavedanja
tragiènosti, ki jo sreèujemo pri Ciglièu na vsakem koraku.
Sinfonija appassionata za veliki orkester (1948)
Ciglièevo delo Sinfonija appassionata za veliki orkester lahko oznaèimo za
osrednje in, kolikor smo seznanjeni, edino èisto simfonièno delo velikih
razse nosti. Zato mu bomo posvetili na tem mestu malo veè – deloma tudi
analitiène – pozornosti.
Pomenljivo je dejstvo, da je Sinfonija appassionata nastala oz. je bila
dokonèana pod Škerjanèevim mentorstvom kot diplomsko delo (1948), èeprav so
miselni in glasbeni idejni osnutki zanjo nastajali e prej, kot je avtor na veè mestih
rad izjavljal. Intuitivna ideja dela naj bi segala e v leto 1942. Koliko je v tem
prisotna zadrega uèenèevega ponosa ob morebitnih odloènejših posegih uèitelja v
obliko in glasbeni stavek sam, bi lahko pokazal temeljit pretres vseh osnutkov za
simfonijo. Tako delo zahteva razpravo zase.
Partitura, ki jo je natisnilo Društvo slovenskih skladateljev leta 1974, nosi isti
naslov, kot ga ima rokopis iz leta 1948,27 t. j. Sinfonija appassionata za veliki
orkester.28 Trdo vezano in zelo elegantno izdajo je oskrbela Zveza
kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, ki je zalagala in izdajala Izbrana dela
slovenskih skladateljev.29 Zajetno kompozicijsko delo je našlo pot do tega
presti nega dr avnega zalo nika ne nazadnje tudi zato, ker se ga je dr ala nagrada
Prezidija Ljudske skupšèine socialistiène republike Slovenije iz leta 1948;
skladatelj je elel, da je to natisnjeno na hrbtni strani naslovnice. To nagrado je
Cigliè rad in pogosto omenjal.
25 Prim. Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,10. Datumski zaznamek ka e letnico 1983.
26 Ciglièev prevod: »Mrtvi oèe èaka na sina, ki umira, oziroma bo umrl.«. Citat v: Arhiv RS, AS-1441, škatla
7,103, TV 28.2.1986.
27 Zvonimir Cigliè, Sinfonija appassionata, rokopisna inaèica kot predloga za tisk v: Arhiv RS, AS-1441,
škatla 1,1.
28 Zvonimir Cigliè, Sinfonija appassionata za veliki orkester, Ed. DSS št. 698, oz. stara oznaka ZKPOS Ed.
IDSS 7, Ljubljana, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, Izbrana dela slovenskih
skladateljev, št. 7, 1974.
29 Od tod današnje dvojno oštevilèevanje in oznaèevanje. Za tisti èas izjemno razkošna izdaja, ki jo je
zalo ila Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije (ZKPOS), se lahko pojasni z naslednjimi
dejstvi. »V organih ZKPOS sta bila v tem èasu (1973–1977) zaposlena D. Hvalica in M. Gabrijelèiè, v
uredniškem odboru glasbenih izdaj pa sta bila Z. Cigliè in A. Srebotnjak. Urednik Naših zborov je bil M.
Munih, kasneje R. Simoniti. V seriji IDSS so v letih od 1974–1977 izšle, za razliko od vseh ostalih
zvezkov, ki prinašajo – sicer praviloma – le zborovsko a cappella glasbo, naslednje netipiène izdaje: M.
Gabrijelèiè, Preludij (partitura) Ed IDSS št. 5; Z. Cigliè, Sinfonia appassionata (partitura) Ed IDSS št. 7;
M. Gabrijelèiè, Velika maša (partitura) Ed IDSS št. 9; A. Srebotnjak, Ekstaza smrti (partitura) Ed IDSS št.
12. Zbirka se še danes nadaljuje in je prišla do št. 41: Slovenska zborovska stvaritev II. Poleg teh
(instrumentalnih izdaj, oz. partitur), sta v istem zalo ništvu izšli tudi dve vinilni LP plošèi (Cigliè,
Gabrijelèiè) z instrumentalno glasbo. Vsi navedeni skladatelji, ki so se tudi sicer pogosto dru ili (razen M.
Muniha), so izkoristili mo nost financiranja s strani takratnega ministrstva za kulturo in si izdajali
publikacije in plošèe. Ko je postal M. Gobec odgovoren za zalo ništvo in tehnièni urednik (1977 do
1997), so se stvari normalizirale. Po dogovoru z DSS je le to prevzelo skrb za notne izdaje instrumentalne
glasbe.
41
