Page 42 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 42
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Simfonijo je krstil dirigent Jakov Cipci z Orkestrom Slovenske filharmonije
(25. april 1952), in sicer dve desetletji pred tiskom in štiri leta po sklepu
komponiranja, oz. po diplomi.30 Dirigent Cipci je (skupaj s Stankom Prekom kot
organizatorjem koncerta) ta glasbeni veèer zasnoval kot simfonièni koncert novih
del sodobnih slovenskih skladateljev, s poudarkom na prvih izvedbah. Ciglièevo
simfonijo je krstil v dru bi Divertimenta za godalni orkester Primo a Ramovša,
Simfonije v cis-molu kitarista in skladatelja Stanka Preka ter Himne delu – 4.
stavek iz Mladinske simfonije za zbor in orkester Radovana Gobca. Koncert je bil
izveden tik pred praznikom dneva OF (Osvobodilne Fronte), ki je bil tisto leto še
zadnjiè v okviru praznovanj organizacije OF. Naslednje leto (aprila 1953) je
prenehala obstajati in se je prelevila v Socialistièno zvezo delovnega ljudstva
(SZDL). Okolišèine koncerta in njegovo organizacijo bo zanimivo raziskati iz veè
zornih kotov. Tukaj omenjam le dejstvo, da si je skupina takrat mladih
skladateljev (P. Ramovš, S. Prek, Z. Cigliè in R. Gobec) ta simfonièni koncert
novih del priborila s pomoèjo skupini naklonjenega dirigenta Jakova Cipcija.31
Vendar tu ni mesto za poglobljeno razglabljanje o tem. Na tem mestu bo
koristneje – vsaj be no – dotakniti se poimenovanja Ciglièeve simfonije, ki je v
neposredni povezavi z omenjenim koncertom krstnih izvedb.
Ciglièeva simfonija je na koncertnem listu zabele ena kot 1. simfonija. Da to
ni pomota, razloèno pove skladatelj sam, ki na koncertnem listu ob krstni izvedbi
izjavlja takole: »Prvo simfonijo (sic!) sem napisal po manjših simfoniènih delih
leta 1948.« To ka e na jasen mladostniški naèrt takrat 27-letnega skladatelja, da
bo tej skladbi sèasoma dodajal še druga simfonièna dela. Vse ka e, da se je
Ciglièevo simfonièno ustvarjalno ivljenje obrnilo drugaèe. V tiskani izdaji, ki jo
je skladatelj sam leta 1975 oskrbel in skrbno – kot vsa svoja dela – nadzoroval
tisk, števnik »prva« zopet izgine in ostane golo ime, kot ga ima rokopisna inaèica
iz leta 1948: Sinfonija appassionata. Kaj lahko je s tem v tesni zvezi tudi nerešeno
vprašanje o Števerjanski simfoniji (1956?), ki se pojavlja tudi z imenom Tretja
simfonija, in o Simfoniji mortis (1974?). Vendar o tem spregovorim kasneje. Tu
nadaljujemo razpravo o prvi simfoniji, kjer dajemo najprej besedo samemu
skladatelju. Njegove izjave so vèasih presenetljive; zlasti tiste o izvenglasbenih
pomenih, ki za samo analizo sicer niso bistvenega pomena, so pa lahko
semantièno osvetljujoèe. Ker je Cigliè rad naknadno in retrogradno ‘podtikal’, kot
se je sam izra al (npr. pri Obre ju plesalk, Triptihu, Treh skicah, morda tudi ob
posvetilu Concertina ipd.), doloèene pomene, je previdnost v povezovanju
glasbenih in izvenglasbenih pomenov ne le priporoèljiva, marveè nujna.
30 Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,88 hrani koncertni list iz leta 1948; glej: »Koncert absolventov
kompozicijskega in dirigentskega odseka Akademije za glasbo ob zakljuèku šolskega leta 1947/48,
Velika Filharmonièna dvorana, Ljubljana 16. junija 1948«. Na sporedu je bil tudi »Z. Cigliè,
Simfonija št. 1; 1. stavek, Lento-animato (Preludij), 2. stavek, Andante molto sostenuto (Quasi una
fantasia)«. Torej vsaj ta dva stavka sta bila izvedena e leta 1948.
31 Dirigent Jakov Cipci je kmalu zatem (leta 1955) izgubil slu bo v Ljubljani. Še danes kro i med
tedanjimi in še danes iveèimi glasbeniki o tem dogodku naslednja anekdota. Samo Hubad in Bogo
Leskovic naj bi predlagala Cipciju, da dru no naredijo pritisk na vodstvo Filharmonije, da se jim
zviša plaèa. Dogovorili so se, da bodo ob neuspehu vsi trije slo no dali odpoved. Dogovorjeno je
storil le Cipci in je edini od treh ostal brez slu be. Prim. tudi Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,71, str. 4.
42
Simfonijo je krstil dirigent Jakov Cipci z Orkestrom Slovenske filharmonije
(25. april 1952), in sicer dve desetletji pred tiskom in štiri leta po sklepu
komponiranja, oz. po diplomi.30 Dirigent Cipci je (skupaj s Stankom Prekom kot
organizatorjem koncerta) ta glasbeni veèer zasnoval kot simfonièni koncert novih
del sodobnih slovenskih skladateljev, s poudarkom na prvih izvedbah. Ciglièevo
simfonijo je krstil v dru bi Divertimenta za godalni orkester Primo a Ramovša,
Simfonije v cis-molu kitarista in skladatelja Stanka Preka ter Himne delu – 4.
stavek iz Mladinske simfonije za zbor in orkester Radovana Gobca. Koncert je bil
izveden tik pred praznikom dneva OF (Osvobodilne Fronte), ki je bil tisto leto še
zadnjiè v okviru praznovanj organizacije OF. Naslednje leto (aprila 1953) je
prenehala obstajati in se je prelevila v Socialistièno zvezo delovnega ljudstva
(SZDL). Okolišèine koncerta in njegovo organizacijo bo zanimivo raziskati iz veè
zornih kotov. Tukaj omenjam le dejstvo, da si je skupina takrat mladih
skladateljev (P. Ramovš, S. Prek, Z. Cigliè in R. Gobec) ta simfonièni koncert
novih del priborila s pomoèjo skupini naklonjenega dirigenta Jakova Cipcija.31
Vendar tu ni mesto za poglobljeno razglabljanje o tem. Na tem mestu bo
koristneje – vsaj be no – dotakniti se poimenovanja Ciglièeve simfonije, ki je v
neposredni povezavi z omenjenim koncertom krstnih izvedb.
Ciglièeva simfonija je na koncertnem listu zabele ena kot 1. simfonija. Da to
ni pomota, razloèno pove skladatelj sam, ki na koncertnem listu ob krstni izvedbi
izjavlja takole: »Prvo simfonijo (sic!) sem napisal po manjših simfoniènih delih
leta 1948.« To ka e na jasen mladostniški naèrt takrat 27-letnega skladatelja, da
bo tej skladbi sèasoma dodajal še druga simfonièna dela. Vse ka e, da se je
Ciglièevo simfonièno ustvarjalno ivljenje obrnilo drugaèe. V tiskani izdaji, ki jo
je skladatelj sam leta 1975 oskrbel in skrbno – kot vsa svoja dela – nadzoroval
tisk, števnik »prva« zopet izgine in ostane golo ime, kot ga ima rokopisna inaèica
iz leta 1948: Sinfonija appassionata. Kaj lahko je s tem v tesni zvezi tudi nerešeno
vprašanje o Števerjanski simfoniji (1956?), ki se pojavlja tudi z imenom Tretja
simfonija, in o Simfoniji mortis (1974?). Vendar o tem spregovorim kasneje. Tu
nadaljujemo razpravo o prvi simfoniji, kjer dajemo najprej besedo samemu
skladatelju. Njegove izjave so vèasih presenetljive; zlasti tiste o izvenglasbenih
pomenih, ki za samo analizo sicer niso bistvenega pomena, so pa lahko
semantièno osvetljujoèe. Ker je Cigliè rad naknadno in retrogradno ‘podtikal’, kot
se je sam izra al (npr. pri Obre ju plesalk, Triptihu, Treh skicah, morda tudi ob
posvetilu Concertina ipd.), doloèene pomene, je previdnost v povezovanju
glasbenih in izvenglasbenih pomenov ne le priporoèljiva, marveè nujna.
30 Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,88 hrani koncertni list iz leta 1948; glej: »Koncert absolventov
kompozicijskega in dirigentskega odseka Akademije za glasbo ob zakljuèku šolskega leta 1947/48,
Velika Filharmonièna dvorana, Ljubljana 16. junija 1948«. Na sporedu je bil tudi »Z. Cigliè,
Simfonija št. 1; 1. stavek, Lento-animato (Preludij), 2. stavek, Andante molto sostenuto (Quasi una
fantasia)«. Torej vsaj ta dva stavka sta bila izvedena e leta 1948.
31 Dirigent Jakov Cipci je kmalu zatem (leta 1955) izgubil slu bo v Ljubljani. Še danes kro i med
tedanjimi in še danes iveèimi glasbeniki o tem dogodku naslednja anekdota. Samo Hubad in Bogo
Leskovic naj bi predlagala Cipciju, da dru no naredijo pritisk na vodstvo Filharmonije, da se jim
zviša plaèa. Dogovorili so se, da bodo ob neuspehu vsi trije slo no dali odpoved. Dogovorjeno je
storil le Cipci in je edini od treh ostal brez slu be. Prim. tudi Arhiv RS, AS-1441, škatla 7,71, str. 4.
42
