Page 38 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 38
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
beremo »posveèeno mojemu Fojèku«, t. j. Ciglièevemu ku ku. Vsa tri dela –
oziroma enovito sestavljeno delo Tri skice – je v Slovenski filharmoniji dne 15.
novembra leta 1965 krstil dirigent Samo Hubad. Tudi izdaja Edicij Društva
slovenskih skladateljev je vsa tri posamezna dela nanizala drugo za drugim po
istem vrstnem redu, ohranila je samostojno edicijsko oštevilèenje, izpustila pa
krovni naslov Tri skice. Ker je tisk skrbno nadziral Cigliè sam, je vprašanje o
naslovu oz. naslovih teh treh edicijskih številk umestno in smiselno.
Ob krstni izvedbi leta 1965 je problematiko o nastanku Treh skic pojasnil kar
Cigliè sam, in sicer takole: »Simfoniène skice so organsko zrašèene s celotnim
mojim delom, zato so odraz mojega celotnega ivljenjskega nazora. Vem namreè
to, da se umetnikovo delo uvršèa po svoji ivljenjski smotrnosti samo takrat v
celotni ivljenjski proces, èe ga nosi v sebi dejanska samoizpovedna nujnost.
Preprièan sem, da je vsako resno umetniško delo v svoji osnovi neka nenaroèena
nujnost in bi vsako prenatanèno samooznaèevanje vodilo v nesporazum. Zato
menim, da je ustvarjalec najpoštenejši, èe pušèa ta vprašanja kolikor mogoèe
odprta. S preveè doloèeno besedo bi zaprli pot do ivljajoèemu poslušalcu in bi
skladbo, ki ne sme biti napeta na neko vnaprej doloèeno shemo, z intelektualnimi
ugotovitvami zameglili. S tem bi sprejemalcu-poslušalcu in sodelujoèemu
soustvarjalcu onemogoèili, da bi umetnino sprejel intuitivno, in ne intelektualno,
v polni razse nosti, ki jo resnièna umetnost apriori zaobsega.«19
Tako kompozicijsko kakor tudi po obliki so Tri skice res enovito delo. V vseh
treh stavkih oz. skladbah, èe jih jemljemo loèeno, je dobro razvidna podobna
gradnja v ekspoziciji, izpeljavi in reprizi. Oblikovanje posameznih tem, ki so
razloèno izklesane, poèiva na – za Ciglièa moèno znaèilni – poudarjeni odvisnosti
od harmonske podlage, kar lahko opazimo tudi tam, kjer se – kot npr. v Viziji –
pojavi tema v ekspoziciji najprej kot gola melodija, v reprizi pa v bogati
harmonski preobleki.20 Ravno Vizija nam nudi lep primer Ciglièeve gradnje tem,
saj je na tem mestu mo en dvojni uvid: tematsko snov v t. 1–13 lahko pojmujemo
kot enovito temo v ekspoziciji, èeprav je v t. 5/6 tako jasna cezura, da je sum o
dveh temah e na tem mestu upravièen, v reprizi pa se nam ista glasbena snov
jasno razlomi v dva tematska sklopa, in sicer zaradi skladateljevega posega v
samo glasbeno idejo, ki se dogaja v moèni razširitvi prvega odseka teme (t.
52–67), še moèneje pa v – pravkar opisanem – drugem delu te iste teme, ki je za
nameèek mestoma tudi enharmonièno pretolmaèena. Zato bo pri morebitnih
analizah v tem in podobnih primerih zelo smiselno obdr ati oznake A in A’ tako v
ekspoziciji kot v reprizi; dragocenosti in vsebino razlik pa posebej pojasniti z
glasbenimi primeri in analitiènimi preglednicami ter komentarji. Poleg teh in
podobnih oblikovnih uvidov pa je enovitost razvidna tudi v kompozicijskem
stavku. Iz tega vidika kar te ko verjamemo v širok èasovni razkorak v datumih:
19 Na tem mestu je zanimiv Ciglièev glasbeno-estetski naboj, ki izdaja skladateljevo zagato ob
kompozicijski sestavljenki novega s starim. Razglabljanje o tem tu molèe obidem. Citat v: Koncertni
list, Orkester Slovenske filharmonije, Ljubljana: Slovenska Filharmonija, 16.11.1965.
20 Prim. Z. Cigliè, Vizija, t. 6–13 (št. 1) str. 67–73 (št. 9).
38
beremo »posveèeno mojemu Fojèku«, t. j. Ciglièevemu ku ku. Vsa tri dela –
oziroma enovito sestavljeno delo Tri skice – je v Slovenski filharmoniji dne 15.
novembra leta 1965 krstil dirigent Samo Hubad. Tudi izdaja Edicij Društva
slovenskih skladateljev je vsa tri posamezna dela nanizala drugo za drugim po
istem vrstnem redu, ohranila je samostojno edicijsko oštevilèenje, izpustila pa
krovni naslov Tri skice. Ker je tisk skrbno nadziral Cigliè sam, je vprašanje o
naslovu oz. naslovih teh treh edicijskih številk umestno in smiselno.
Ob krstni izvedbi leta 1965 je problematiko o nastanku Treh skic pojasnil kar
Cigliè sam, in sicer takole: »Simfoniène skice so organsko zrašèene s celotnim
mojim delom, zato so odraz mojega celotnega ivljenjskega nazora. Vem namreè
to, da se umetnikovo delo uvršèa po svoji ivljenjski smotrnosti samo takrat v
celotni ivljenjski proces, èe ga nosi v sebi dejanska samoizpovedna nujnost.
Preprièan sem, da je vsako resno umetniško delo v svoji osnovi neka nenaroèena
nujnost in bi vsako prenatanèno samooznaèevanje vodilo v nesporazum. Zato
menim, da je ustvarjalec najpoštenejši, èe pušèa ta vprašanja kolikor mogoèe
odprta. S preveè doloèeno besedo bi zaprli pot do ivljajoèemu poslušalcu in bi
skladbo, ki ne sme biti napeta na neko vnaprej doloèeno shemo, z intelektualnimi
ugotovitvami zameglili. S tem bi sprejemalcu-poslušalcu in sodelujoèemu
soustvarjalcu onemogoèili, da bi umetnino sprejel intuitivno, in ne intelektualno,
v polni razse nosti, ki jo resnièna umetnost apriori zaobsega.«19
Tako kompozicijsko kakor tudi po obliki so Tri skice res enovito delo. V vseh
treh stavkih oz. skladbah, èe jih jemljemo loèeno, je dobro razvidna podobna
gradnja v ekspoziciji, izpeljavi in reprizi. Oblikovanje posameznih tem, ki so
razloèno izklesane, poèiva na – za Ciglièa moèno znaèilni – poudarjeni odvisnosti
od harmonske podlage, kar lahko opazimo tudi tam, kjer se – kot npr. v Viziji –
pojavi tema v ekspoziciji najprej kot gola melodija, v reprizi pa v bogati
harmonski preobleki.20 Ravno Vizija nam nudi lep primer Ciglièeve gradnje tem,
saj je na tem mestu mo en dvojni uvid: tematsko snov v t. 1–13 lahko pojmujemo
kot enovito temo v ekspoziciji, èeprav je v t. 5/6 tako jasna cezura, da je sum o
dveh temah e na tem mestu upravièen, v reprizi pa se nam ista glasbena snov
jasno razlomi v dva tematska sklopa, in sicer zaradi skladateljevega posega v
samo glasbeno idejo, ki se dogaja v moèni razširitvi prvega odseka teme (t.
52–67), še moèneje pa v – pravkar opisanem – drugem delu te iste teme, ki je za
nameèek mestoma tudi enharmonièno pretolmaèena. Zato bo pri morebitnih
analizah v tem in podobnih primerih zelo smiselno obdr ati oznake A in A’ tako v
ekspoziciji kot v reprizi; dragocenosti in vsebino razlik pa posebej pojasniti z
glasbenimi primeri in analitiènimi preglednicami ter komentarji. Poleg teh in
podobnih oblikovnih uvidov pa je enovitost razvidna tudi v kompozicijskem
stavku. Iz tega vidika kar te ko verjamemo v širok èasovni razkorak v datumih:
19 Na tem mestu je zanimiv Ciglièev glasbeno-estetski naboj, ki izdaja skladateljevo zagato ob
kompozicijski sestavljenki novega s starim. Razglabljanje o tem tu molèe obidem. Citat v: Koncertni
list, Orkester Slovenske filharmonije, Ljubljana: Slovenska Filharmonija, 16.11.1965.
20 Prim. Z. Cigliè, Vizija, t. 6–13 (št. 1) str. 67–73 (št. 9).
38
