Page 37 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 37
n Florjanc, ORKESTRALNA DELA ZVONIMIRJA CIGLIÈA
Triptih (1983) in Tri skice (1965)
Skladba Triptih ni èistokrvno orkestralno delo, saj je sestavljeno iz treh
samospevov za glas in klavir. Ker pa je Cigliè tudi drugaèe svoja orkestralna dela
zasnoval najprej kot nekak klavirski izvleèek e v osnovi orkestralno
koncipiranega dela, na kar ka ejo nekateri osnutki, in se šele v naslednji fazi
loteval izpisa orkestracije teh osnutkov, lahko tudi Triptih pritegnemo v našo
obravnavo.
Triptih je pisan na besedila pesnikov, ki jih je Cigliè posebej cenil. To delo bo
priroèno in hvale no izhodišèe za bodoèe poglobljene vpoglede v njegovo
snovanje, vsebino glasbenih sporoèil posameznih njegovih orkestralnih del, pa
tudi pri pronicanju v semantiène pomene njegovega kompozicijskega stavka.
Topoli v jeseni in Usoda na besedilo Pavleta Oblaka ter Bo anski absurd na
besedilo Alojza Gradnika nam z besedami slikajo misli, ki smo jih uvodoma
slišali iz Ciglièevih ust. Triptih je odraz skladateljevega poistovetenja s sorodnimi
mislimi pesnikov Oblaka in Gradnika. Semantièna analiza odnosa med besedo in
glasbo se v tem delu ponuja sama po sebi.
Poleg tega nam Triptih za srednji glas in orkester v Ciglièevo glasbeno
delavnico posveti še na drugaèen naèin. Nova skladba je (so)ustvarjena tudi iz
preteklih stvaritev. Gradnja kompozicijsko enovito zamišljenega koncepta
doloèenega opusa tako stopi v ozadje, vezni èlen pa postane skoraj praviloma
zunajglasbena vsebina. Ta uvid bo bistven pri bodoèih analizah Ciglièevih
tovrstnih skladb. Pa še v eni stvari bo to delo dragoceno: nudi jasen vpogled v
Ciglièevo mojstrsko delavnico orkestriranja, oz. barvne obravnave orkestra.
Ciglièeve klavirske predloge Triptiha bo pouèno primerjati z njegovim
orkestralnim uvidom v iste glasbene zamisli. Pristop je pri tem zelo podoben
tistemu, ki ga sreèamo npr. pri orkestraciji klavirske inaèice Nokturna, ki ga je
uporabil pri sestavljanju orkestralnega triptiha Tri skice.
Tri skice so delo, ki je nastalo podobno kot Triptih. Ko je skladatelj Cigliè
skomponiral Vizijo (1965), ji je dodal dve krajši skladbi, ki ju je imel v predalu e
veè kot dvajset let; namreè Silhueto (1943) in Nokturno (1944). Zadnji dve
skladbi oz. drugi in tretji stavek Treh skic je Cigliè skomponiral e med drugo
svetovno vojno. Tako je nastala tristavèna skladba Tri skice, ki vsebuje tri razliène
skladbe, povezane v celoto s sledeèimi stavki: I. Silhueta, (5.5.1943), v rokopisu
beremo (kasnejši) pripis »posveèeno moji eni«,17 II. Nokturno, (24.10.1944), v
rokopisu beremo »posveèeno moji materi«,18 III. Vizija, (1965), v rokopisu
17 Datum in citat se nanašata na rokopisna zaznamka v: Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,4, str. 12. Zanimivo je,
da je Cigliè to delo oznaèil v rokopisu kot op. 6. Rokopisno posvetilo »Posveèeno spominu mojega Fojèka
(+1966)« ponovi v vseh treh stavkih, kar ka e na skladateljevo spreminjanje posvetil. Za kompozicijsko
analizo imajo ti podatki vsekakor le obroben pomen.
18 Datum in citat se nanašata na rokopisna zaznamka v: Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,5, str. 10. Cigliè je v
rokopisu delo oznaèil kot op. 4a.
37
Triptih (1983) in Tri skice (1965)
Skladba Triptih ni èistokrvno orkestralno delo, saj je sestavljeno iz treh
samospevov za glas in klavir. Ker pa je Cigliè tudi drugaèe svoja orkestralna dela
zasnoval najprej kot nekak klavirski izvleèek e v osnovi orkestralno
koncipiranega dela, na kar ka ejo nekateri osnutki, in se šele v naslednji fazi
loteval izpisa orkestracije teh osnutkov, lahko tudi Triptih pritegnemo v našo
obravnavo.
Triptih je pisan na besedila pesnikov, ki jih je Cigliè posebej cenil. To delo bo
priroèno in hvale no izhodišèe za bodoèe poglobljene vpoglede v njegovo
snovanje, vsebino glasbenih sporoèil posameznih njegovih orkestralnih del, pa
tudi pri pronicanju v semantiène pomene njegovega kompozicijskega stavka.
Topoli v jeseni in Usoda na besedilo Pavleta Oblaka ter Bo anski absurd na
besedilo Alojza Gradnika nam z besedami slikajo misli, ki smo jih uvodoma
slišali iz Ciglièevih ust. Triptih je odraz skladateljevega poistovetenja s sorodnimi
mislimi pesnikov Oblaka in Gradnika. Semantièna analiza odnosa med besedo in
glasbo se v tem delu ponuja sama po sebi.
Poleg tega nam Triptih za srednji glas in orkester v Ciglièevo glasbeno
delavnico posveti še na drugaèen naèin. Nova skladba je (so)ustvarjena tudi iz
preteklih stvaritev. Gradnja kompozicijsko enovito zamišljenega koncepta
doloèenega opusa tako stopi v ozadje, vezni èlen pa postane skoraj praviloma
zunajglasbena vsebina. Ta uvid bo bistven pri bodoèih analizah Ciglièevih
tovrstnih skladb. Pa še v eni stvari bo to delo dragoceno: nudi jasen vpogled v
Ciglièevo mojstrsko delavnico orkestriranja, oz. barvne obravnave orkestra.
Ciglièeve klavirske predloge Triptiha bo pouèno primerjati z njegovim
orkestralnim uvidom v iste glasbene zamisli. Pristop je pri tem zelo podoben
tistemu, ki ga sreèamo npr. pri orkestraciji klavirske inaèice Nokturna, ki ga je
uporabil pri sestavljanju orkestralnega triptiha Tri skice.
Tri skice so delo, ki je nastalo podobno kot Triptih. Ko je skladatelj Cigliè
skomponiral Vizijo (1965), ji je dodal dve krajši skladbi, ki ju je imel v predalu e
veè kot dvajset let; namreè Silhueto (1943) in Nokturno (1944). Zadnji dve
skladbi oz. drugi in tretji stavek Treh skic je Cigliè skomponiral e med drugo
svetovno vojno. Tako je nastala tristavèna skladba Tri skice, ki vsebuje tri razliène
skladbe, povezane v celoto s sledeèimi stavki: I. Silhueta, (5.5.1943), v rokopisu
beremo (kasnejši) pripis »posveèeno moji eni«,17 II. Nokturno, (24.10.1944), v
rokopisu beremo »posveèeno moji materi«,18 III. Vizija, (1965), v rokopisu
17 Datum in citat se nanašata na rokopisna zaznamka v: Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,4, str. 12. Zanimivo je,
da je Cigliè to delo oznaèil v rokopisu kot op. 6. Rokopisno posvetilo »Posveèeno spominu mojega Fojèka
(+1966)« ponovi v vseh treh stavkih, kar ka e na skladateljevo spreminjanje posvetil. Za kompozicijsko
analizo imajo ti podatki vsekakor le obroben pomen.
18 Datum in citat se nanašata na rokopisna zaznamka v: Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,5, str. 10. Cigliè je v
rokopisu delo oznaèil kot op. 4a.
37
