Page 36 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 36
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
• Dve pesmi za srednji glas in orkester, izvedeno v Radencih, 25.11.1966;13
• Triptih/ Tryptichon, za srednji glas in orkester, 1983, Ed. DSS 1078,
Ljubljana, 1990:14
I. Topoli v jeseni, 1971, rokopis, na besedilo Pavleta Oblaka;15
II. Usoda, 1954, instr. 1971, rokopis, na besedilo Pavleta Oblaka;16
III. Bo anski absurd, 1983, na verze iz poezije Alojza Gradnika.
Ob pogledu na celoten popis imamo evidentiranih devetero oz. desetero oz.
trinajstero orkestralnih del Zvonimirja Ciglièa. Vendar doloèanje števila ni tako
preprosto. Èe elimo v orkestralnem opusu natanèneje doloèiti posamezne enote
in jih razloèneje ovrednotiti, je potrebno posamezne skladbe pobli e pregledati.
Konèna številka je lahko zelo razlièna od navedene.
Kot bomo videli v nadaljevanju, je Cigliè svoja veèja dela ustvarjal predvsem
tako, da jih je sestavljal iz manjših samostojnih enot, ki so nastajale v razliènih
obdobjih. Ka e, da se je pri zasnovi veèjih del izmikal frontalnemu sooèenju s
celotnim delom in je širše koncepte sestavljal postopoma, v razliènih èasovnih
obdobjih in èustvenih stanjih. Pri tem se pojavlja problem doloèanja in
vrednotenja del, ki imajo veèji obseg in bolj sestavljeno obliko. Podobno kot pri
skladateljih pretekle generacije moramo tudi pri Ciglièu zakljuèiti, da je celovita
sodba še vedno preuranjena. Potrebujemo analitièen pretres njegovih posameznih
del, ki bo omogoèil sintetiène povzetke in dokonènejše sodbe. S tem namenom in
razlogom bomo z analitiènim in kritiènim pogledom pregledali njegov
pomembnejši opus, in sicer globalno obliko, pri nekaterih tudi kompozicijski
stavek. Pregled eli biti uvod v morebitne bodoèe temeljne študije posameznih
enot Ciglièevega orkestralnega opusa.
Analitièen pregled glavnih Ciglièevih orkestralnih del in pogled v
njegov kompozicijski stavek
Na tem mestu ne bomo sledili kronološkemu redu popisa Ciglièevih
orkestralnih del. Pri pregledu in analitiènem vpogledu nas bo vodila omenjena
Ciglièeva kompozicijska metoda, ki prvenstveno daje prednost sestavljanju in ne
enovitemu koncipiranju.
13 Na festivalu sodobne glasbe v Radencih sta bili izvedeni pesmi Usoda in Topoli v jeseni za glas in
klavir. Prim. tudi Ed. DSS št. 288, Ljubljana 1966.
14 Delo je orkestracija samospevov za glas in klavir. Prim. Zvonimir Cigliè, Dve pesmi za srednji glas in
klavir - Topoli v jeseni, Usoda, Ed. DSS št. 288, Ljubljana 1966.
15 Prim. Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,8, str. 1–25. Prim. tudi koncertni list: Simfoniki RTV, Ljubljana,
28.2.1986.
16 Prim. Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,9, str. 1–12. Samospev za glas in klavir ima pripisano posvetilo, ki
je v orkestralni verziji izpušèeno: »Homage a Anna Franck, 1954«. Glej Arhiv RS, AS-1441, škatla
1,17. Obstajajo doloèene razlièice med orkestrirano in prvotno verzijo.
36
• Dve pesmi za srednji glas in orkester, izvedeno v Radencih, 25.11.1966;13
• Triptih/ Tryptichon, za srednji glas in orkester, 1983, Ed. DSS 1078,
Ljubljana, 1990:14
I. Topoli v jeseni, 1971, rokopis, na besedilo Pavleta Oblaka;15
II. Usoda, 1954, instr. 1971, rokopis, na besedilo Pavleta Oblaka;16
III. Bo anski absurd, 1983, na verze iz poezije Alojza Gradnika.
Ob pogledu na celoten popis imamo evidentiranih devetero oz. desetero oz.
trinajstero orkestralnih del Zvonimirja Ciglièa. Vendar doloèanje števila ni tako
preprosto. Èe elimo v orkestralnem opusu natanèneje doloèiti posamezne enote
in jih razloèneje ovrednotiti, je potrebno posamezne skladbe pobli e pregledati.
Konèna številka je lahko zelo razlièna od navedene.
Kot bomo videli v nadaljevanju, je Cigliè svoja veèja dela ustvarjal predvsem
tako, da jih je sestavljal iz manjših samostojnih enot, ki so nastajale v razliènih
obdobjih. Ka e, da se je pri zasnovi veèjih del izmikal frontalnemu sooèenju s
celotnim delom in je širše koncepte sestavljal postopoma, v razliènih èasovnih
obdobjih in èustvenih stanjih. Pri tem se pojavlja problem doloèanja in
vrednotenja del, ki imajo veèji obseg in bolj sestavljeno obliko. Podobno kot pri
skladateljih pretekle generacije moramo tudi pri Ciglièu zakljuèiti, da je celovita
sodba še vedno preuranjena. Potrebujemo analitièen pretres njegovih posameznih
del, ki bo omogoèil sintetiène povzetke in dokonènejše sodbe. S tem namenom in
razlogom bomo z analitiènim in kritiènim pogledom pregledali njegov
pomembnejši opus, in sicer globalno obliko, pri nekaterih tudi kompozicijski
stavek. Pregled eli biti uvod v morebitne bodoèe temeljne študije posameznih
enot Ciglièevega orkestralnega opusa.
Analitièen pregled glavnih Ciglièevih orkestralnih del in pogled v
njegov kompozicijski stavek
Na tem mestu ne bomo sledili kronološkemu redu popisa Ciglièevih
orkestralnih del. Pri pregledu in analitiènem vpogledu nas bo vodila omenjena
Ciglièeva kompozicijska metoda, ki prvenstveno daje prednost sestavljanju in ne
enovitemu koncipiranju.
13 Na festivalu sodobne glasbe v Radencih sta bili izvedeni pesmi Usoda in Topoli v jeseni za glas in
klavir. Prim. tudi Ed. DSS št. 288, Ljubljana 1966.
14 Delo je orkestracija samospevov za glas in klavir. Prim. Zvonimir Cigliè, Dve pesmi za srednji glas in
klavir - Topoli v jeseni, Usoda, Ed. DSS št. 288, Ljubljana 1966.
15 Prim. Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,8, str. 1–25. Prim. tudi koncertni list: Simfoniki RTV, Ljubljana,
28.2.1986.
16 Prim. Arhiv RS, AS-1441, škatla 1,9, str. 1–12. Samospev za glas in klavir ima pripisano posvetilo, ki
je v orkestralni verziji izpušèeno: »Homage a Anna Franck, 1954«. Glej Arhiv RS, AS-1441, škatla
1,17. Obstajajo doloèene razlièice med orkestrirano in prvotno verzijo.
36
