Page 110 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 110
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
slovenskih skladateljev dokazal sposobnosti obvladovanja simfoniènega stavka,
stavil na mladega Ciglièa in mu pokazal svojo naklonjenost. Sinfonia
appassionata je bila ponovno izvedena leta 1966 ob 25-letnici skladateljevega
umetniškega delovanja32 in nato leta 1976, ko je bila posebej opa ena na turneji
SF po Sovjetski zvezi (obse no turnejo od Moskve do Leningrada, Rige in
Vilniusa sta vodila dirigenta A. Nanut in U. Lajovic33). Ciglièev prijatelj, literat
Ivan Mrak, je simfonijo oznaèil z besedami: »[…] do kraja dognana simfonièna
zgradba. Presilna je bila nuja mladega Ciglièa, da bi se lovil na kakršnokoli
tehnièno novotarijo, kajti njegova intuicija mu je narekovala tako razkošno bogat
glasbeni izraz, da bi te ko našel zadošèenje v nekih razumarskih konstrukcijah.«
Mrak je k tej izjavi dodal: »In ker se simfonizem prav v svojem jedru po svoji
eksistencialni samoizpovedni nujnosti ne more nikoli dokonèno pre iveti –
gledamo lahko na to Ciglièevo delo kot na enega svetlih trenutkov evropske
simfoniène glasbe […].« Poudaril je, da je skladatelj delo posvetil »tistim, ki so v
pandemoniju strasti in trpljenja rtvovali svoja ivljenja za svobodo svojega
ljudstva«.34 Ivan Mrak je Ciglièa primerjal s Kogojem, s katerim naj bi imela
skupno »razdvojenost in nemir«, oboje izra eno v opusih.35 Tudi Ciglièu je bil
Kogoj, oznaèil ga je za genija, zelo blizu.36 Sinfonia appassionata je bila nazadnje
izvedena z orkestrom RTV Slovenija in z dirigentom Brianom Wrightom v
Cankarjevem domu leta 2007.37
Ciglièu in njegovi eruptivni naravi je bila bli ja od simfonije programsko
naravnana simfonièna pesnitev, s katero lahko primerjamo njegovo
najpopularnejše delo Obre je plesalk, imenovano tudi Simfonija ekstaze
(1951/52), prviè izvedeno aprila leta 1953 v dvorani ljubljanskega hotela Union
(orkester SF, dirigent Bogo Leskovic38). Najbolj ilustrativno je skladbo oznaèil
sam: »Simfonija ekstaze je moje najbolj uspešno, najbolj impulzivno, najbolj
eksotièno, najbolj uskoško delo […]. V njej se je nabrala vsa kljubovalnost, vsi
dramatski sunki, ki so v neponovljivih eksotiènih ritmih eksplodirali kot vulkan.
Vse, kar se je v moji naravi zadr evalo, bilo z zaporom zatrto, je tedaj planilo na
dan in se spro ilo v spontanem ustvarjanju. Delo odkriva obe moji najbolj tipièni
osebnostni potezi: smisel za polnozvoèni orkestralni zvok in nekakšen tragièni
podton, ki veje iz veèine mojih partitur. Gre za vkljuèitev poganske ritmike in
krikov praèloveka«, ki ga povezuje z ekstazo spolnega akta, za katerega meni, da
je smisel ivljenja.39 V lastni »vizitki« k skladbi pa je leta 1983 zapisal: »Genske
32 AS-1441, fond Cigliè Z., šk. 9, ovoj 151, L. M. Škerjanc, ‘25-letnica umetniškega dela Zvonimirja
Ciglièa’, Delo, 22. 2. 1966, str. 5.
33 J.[anez] Z.[adnikar], ‘Sadovi poslanstva’, Delo, 16. 12. 1976.
34 Prim. I. Mrak, tipkopis, 12. 5. 1976, hrani AS-1441, Fond Cigliè Zvonimir, šk. 9, ovoj 170.
35 Taras Kermauner, ‘Vprašanja Ivanu Mraku o njegovi dramatiki’, Maske, l. 1986, št. 4–5, str. 16.
36 Prim. Z. Cigliè, Kriteriji pri ocenjevanju pomembnih slovenskih glasbenih umetniških del, tipkopis, 7. 5.
1961, str. 8, povzeto po F. Kri nar, n. d., str. 173.
37 Prim. Programski list koncerta 5. 4. 2007, AS-1441, šk. 43.
38 Prim. Andrej Rijavec, Slovenska glasbena dela, Ljubljana: DZS, 1979, str. 48. Rijavec je eden prvih
raziskovalcev Ciglièevega opusa. V prispevku omenja tudi dve Ciglièevi simfoniji – Števerjanska
simfonija (1956) in Simfonia mortis (1974) – kot neizvedeni. Na simpoziju o Z. Ciglièu leta 2011 se je
izkazalo, da sta obe simfoniji pogrešani oziroma da njun obstoj ni dokazljiv.
39 Ciglièeva izpoved, v: F. Kri nar, n. d., str. 117.
110
slovenskih skladateljev dokazal sposobnosti obvladovanja simfoniènega stavka,
stavil na mladega Ciglièa in mu pokazal svojo naklonjenost. Sinfonia
appassionata je bila ponovno izvedena leta 1966 ob 25-letnici skladateljevega
umetniškega delovanja32 in nato leta 1976, ko je bila posebej opa ena na turneji
SF po Sovjetski zvezi (obse no turnejo od Moskve do Leningrada, Rige in
Vilniusa sta vodila dirigenta A. Nanut in U. Lajovic33). Ciglièev prijatelj, literat
Ivan Mrak, je simfonijo oznaèil z besedami: »[…] do kraja dognana simfonièna
zgradba. Presilna je bila nuja mladega Ciglièa, da bi se lovil na kakršnokoli
tehnièno novotarijo, kajti njegova intuicija mu je narekovala tako razkošno bogat
glasbeni izraz, da bi te ko našel zadošèenje v nekih razumarskih konstrukcijah.«
Mrak je k tej izjavi dodal: »In ker se simfonizem prav v svojem jedru po svoji
eksistencialni samoizpovedni nujnosti ne more nikoli dokonèno pre iveti –
gledamo lahko na to Ciglièevo delo kot na enega svetlih trenutkov evropske
simfoniène glasbe […].« Poudaril je, da je skladatelj delo posvetil »tistim, ki so v
pandemoniju strasti in trpljenja rtvovali svoja ivljenja za svobodo svojega
ljudstva«.34 Ivan Mrak je Ciglièa primerjal s Kogojem, s katerim naj bi imela
skupno »razdvojenost in nemir«, oboje izra eno v opusih.35 Tudi Ciglièu je bil
Kogoj, oznaèil ga je za genija, zelo blizu.36 Sinfonia appassionata je bila nazadnje
izvedena z orkestrom RTV Slovenija in z dirigentom Brianom Wrightom v
Cankarjevem domu leta 2007.37
Ciglièu in njegovi eruptivni naravi je bila bli ja od simfonije programsko
naravnana simfonièna pesnitev, s katero lahko primerjamo njegovo
najpopularnejše delo Obre je plesalk, imenovano tudi Simfonija ekstaze
(1951/52), prviè izvedeno aprila leta 1953 v dvorani ljubljanskega hotela Union
(orkester SF, dirigent Bogo Leskovic38). Najbolj ilustrativno je skladbo oznaèil
sam: »Simfonija ekstaze je moje najbolj uspešno, najbolj impulzivno, najbolj
eksotièno, najbolj uskoško delo […]. V njej se je nabrala vsa kljubovalnost, vsi
dramatski sunki, ki so v neponovljivih eksotiènih ritmih eksplodirali kot vulkan.
Vse, kar se je v moji naravi zadr evalo, bilo z zaporom zatrto, je tedaj planilo na
dan in se spro ilo v spontanem ustvarjanju. Delo odkriva obe moji najbolj tipièni
osebnostni potezi: smisel za polnozvoèni orkestralni zvok in nekakšen tragièni
podton, ki veje iz veèine mojih partitur. Gre za vkljuèitev poganske ritmike in
krikov praèloveka«, ki ga povezuje z ekstazo spolnega akta, za katerega meni, da
je smisel ivljenja.39 V lastni »vizitki« k skladbi pa je leta 1983 zapisal: »Genske
32 AS-1441, fond Cigliè Z., šk. 9, ovoj 151, L. M. Škerjanc, ‘25-letnica umetniškega dela Zvonimirja
Ciglièa’, Delo, 22. 2. 1966, str. 5.
33 J.[anez] Z.[adnikar], ‘Sadovi poslanstva’, Delo, 16. 12. 1976.
34 Prim. I. Mrak, tipkopis, 12. 5. 1976, hrani AS-1441, Fond Cigliè Zvonimir, šk. 9, ovoj 170.
35 Taras Kermauner, ‘Vprašanja Ivanu Mraku o njegovi dramatiki’, Maske, l. 1986, št. 4–5, str. 16.
36 Prim. Z. Cigliè, Kriteriji pri ocenjevanju pomembnih slovenskih glasbenih umetniških del, tipkopis, 7. 5.
1961, str. 8, povzeto po F. Kri nar, n. d., str. 173.
37 Prim. Programski list koncerta 5. 4. 2007, AS-1441, šk. 43.
38 Prim. Andrej Rijavec, Slovenska glasbena dela, Ljubljana: DZS, 1979, str. 48. Rijavec je eden prvih
raziskovalcev Ciglièevega opusa. V prispevku omenja tudi dve Ciglièevi simfoniji – Števerjanska
simfonija (1956) in Simfonia mortis (1974) – kot neizvedeni. Na simpoziju o Z. Ciglièu leta 2011 se je
izkazalo, da sta obe simfoniji pogrešani oziroma da njun obstoj ni dokazljiv.
39 Ciglièeva izpoved, v: F. Kri nar, n. d., str. 117.
110
