Page 112 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 112
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
[…].« Ob tem je še izpostavil: »V naši dobi, ki je polna slepega tavanja po
zagatah, brez plodnega in venomer enako potekajoèega eksperimentiranja in
drugih podobnih zablod, je takšna glasbena govorica relevacija in oddih […].«48
Škerjanc je dosledno izpostavljal nesmisel modernistiènih slogov in pozdravljal
stvaritve, ki niso blizu »intelektualizmu«. Zvonimir Cigliè je s svojim glasbenim
slogom preprièal tako poslušalstvo kot kritike, med njimi skladatelje, kot sta npr.
Milan Stibilj in Pavel Mihelèiè, èeprav sta oba privr enca novejših
kompozicijskih prijemov. Cigliè je znal biti v sodbah o avantgardni glasbi zelo
neposreden, tudi aljiv, ko je dejal: »Pri tej tako imenovani avantgardni glasbi,
antiglasbi, ni niti trohice kakršnekoli èustvenosti, saj je vse emotivno mrtvo, brez
hrbtenice kot mehku ec, ki se e razkraja. Kaj naj vendar tak nestvor pove
èloveku, zlasti mlademu, ki mu po ilah polje kri, ne pa mlaku na voda, da ne
govorim, kaj naj pove delavcu, proletarcu? […] Zato bi se mi, socialistièno
osvešèeni ljudje, ne smeli pustiti dojiti in hraniti s pokvarjenimi konzervami teh
izgubljenih iluzij.«49
Znaèilen del Ciglièevega ivljenjskega opusa so tudi Simfoniène (Tri) skice,
ki imajo zametke v klavirski skladbi Nokturno, konèno podobo pa so dobile leta
1965 in zdru ujejo stavke Silhuete (1943), Nokturno (1942) in Vizija (1965).
Skladbo je kot prvi predstavil sam Cigliè, in sicer v spremnem koncertnem listu
prve izvedbe leta 1965, kjer je poudaril »organsko« zrašèenost skladbe z
njegovim celotnim delom. Vizija je bila komponirana kot samostojna skladba,
nato pa jo je »deloma neposredno po dolgotrajnem sooèenju s smrtjo« povezal v
triptih treh skic in jo posvetil domaèemu ku ku Fojèku.50 Škerjanc je po prvi
izvedbi zapisal, da »stavki niso le verni posnetki drugod modnih struj, temveè
ka ejo samorasel odnos do glasbe sploh«.51 Deset let kasneje je J. Lovše v
koncertnem listu ob izvedbi SF izpostavil Vizijo kot skladbo, v kateri je skladatelj
»na pretresljiv naèin izpovedal svoj tragièni pogled na usodo umetnika, ki ga
spremlja kot mraèna podstat v njegovem ustvarjanju in ivljenju […]«.52 Kot
avtobiografsko delo ga je oznaèil tudi Krešimir Kovaèiè po koncertu v dvorani
Vatroslav Lisinski v Zagrebu leta 1976 z dirigentom Antonom Kolarjem.53 Vizijo
je Kolar istega leta s SF izvedel tudi v Sovjetski zvezi, kjer je bila izjemno
sprejeta, organizator pa si je pridr al pravico do partiture.54 Najizèrpnejši kritiški
pogled na skladbo kot tridelno celoto je nastal izpod peresa Bogdana Uèakarja, ki
je zapisal: »[…] v ‘Treh skicah‘ za orkester Zvonimir Cigliè sicer še ka e nekaj
vplivov Škerjanèeve kompozicijske šole predvsem v elegiènem poigravanju z
barvami in panoramskim impresionizmom, pa morda tudi v oblikovnem smislu
kot razširjeni pesemski obliki. Odklon od teh vzorov pa je predvsem odlièna
48 L. M. Škerjanc, ‘Koncert filharmoniènega orkestra z diplomanti Akademije za glasbo’, Delo, 15. 6. 1966,
str. 5, povzel M. Gabrijelèiè, ‘Simfonik Zvonimir Cigliè’, n. d. str. 56.
49 P. Kuret, ‘Naš skladatelj Zvonimir Cigliè’, Glasbena mladina Slovenije, 7. 11. 1980, l. 11, št. 2, str.
12–13, prispevek je napoved skladateljeve 60-letnice.
50 Prim. F. Kri nar, str. 125.
51 L. M. Škerjanc, ‘Tri domaèe novitete: Tri skice za orkester’, Delo, 17. 11. 1965.
52 AS-1441, fond Cigliè Z., šk. 9, ovoj 140, Koncertni list SF, 5. 12. 1975.
53 K. Kovaèeviæ, ‘Intimna ispovjed’, Borba, 25. 1. 1976.
54 J.[anez] Z.[adnikar], ‘Naša glasba v Sovjetski zvezi’, Delo, 16. 12. 1976.
112
[…].« Ob tem je še izpostavil: »V naši dobi, ki je polna slepega tavanja po
zagatah, brez plodnega in venomer enako potekajoèega eksperimentiranja in
drugih podobnih zablod, je takšna glasbena govorica relevacija in oddih […].«48
Škerjanc je dosledno izpostavljal nesmisel modernistiènih slogov in pozdravljal
stvaritve, ki niso blizu »intelektualizmu«. Zvonimir Cigliè je s svojim glasbenim
slogom preprièal tako poslušalstvo kot kritike, med njimi skladatelje, kot sta npr.
Milan Stibilj in Pavel Mihelèiè, èeprav sta oba privr enca novejših
kompozicijskih prijemov. Cigliè je znal biti v sodbah o avantgardni glasbi zelo
neposreden, tudi aljiv, ko je dejal: »Pri tej tako imenovani avantgardni glasbi,
antiglasbi, ni niti trohice kakršnekoli èustvenosti, saj je vse emotivno mrtvo, brez
hrbtenice kot mehku ec, ki se e razkraja. Kaj naj vendar tak nestvor pove
èloveku, zlasti mlademu, ki mu po ilah polje kri, ne pa mlaku na voda, da ne
govorim, kaj naj pove delavcu, proletarcu? […] Zato bi se mi, socialistièno
osvešèeni ljudje, ne smeli pustiti dojiti in hraniti s pokvarjenimi konzervami teh
izgubljenih iluzij.«49
Znaèilen del Ciglièevega ivljenjskega opusa so tudi Simfoniène (Tri) skice,
ki imajo zametke v klavirski skladbi Nokturno, konèno podobo pa so dobile leta
1965 in zdru ujejo stavke Silhuete (1943), Nokturno (1942) in Vizija (1965).
Skladbo je kot prvi predstavil sam Cigliè, in sicer v spremnem koncertnem listu
prve izvedbe leta 1965, kjer je poudaril »organsko« zrašèenost skladbe z
njegovim celotnim delom. Vizija je bila komponirana kot samostojna skladba,
nato pa jo je »deloma neposredno po dolgotrajnem sooèenju s smrtjo« povezal v
triptih treh skic in jo posvetil domaèemu ku ku Fojèku.50 Škerjanc je po prvi
izvedbi zapisal, da »stavki niso le verni posnetki drugod modnih struj, temveè
ka ejo samorasel odnos do glasbe sploh«.51 Deset let kasneje je J. Lovše v
koncertnem listu ob izvedbi SF izpostavil Vizijo kot skladbo, v kateri je skladatelj
»na pretresljiv naèin izpovedal svoj tragièni pogled na usodo umetnika, ki ga
spremlja kot mraèna podstat v njegovem ustvarjanju in ivljenju […]«.52 Kot
avtobiografsko delo ga je oznaèil tudi Krešimir Kovaèiè po koncertu v dvorani
Vatroslav Lisinski v Zagrebu leta 1976 z dirigentom Antonom Kolarjem.53 Vizijo
je Kolar istega leta s SF izvedel tudi v Sovjetski zvezi, kjer je bila izjemno
sprejeta, organizator pa si je pridr al pravico do partiture.54 Najizèrpnejši kritiški
pogled na skladbo kot tridelno celoto je nastal izpod peresa Bogdana Uèakarja, ki
je zapisal: »[…] v ‘Treh skicah‘ za orkester Zvonimir Cigliè sicer še ka e nekaj
vplivov Škerjanèeve kompozicijske šole predvsem v elegiènem poigravanju z
barvami in panoramskim impresionizmom, pa morda tudi v oblikovnem smislu
kot razširjeni pesemski obliki. Odklon od teh vzorov pa je predvsem odlièna
48 L. M. Škerjanc, ‘Koncert filharmoniènega orkestra z diplomanti Akademije za glasbo’, Delo, 15. 6. 1966,
str. 5, povzel M. Gabrijelèiè, ‘Simfonik Zvonimir Cigliè’, n. d. str. 56.
49 P. Kuret, ‘Naš skladatelj Zvonimir Cigliè’, Glasbena mladina Slovenije, 7. 11. 1980, l. 11, št. 2, str.
12–13, prispevek je napoved skladateljeve 60-letnice.
50 Prim. F. Kri nar, str. 125.
51 L. M. Škerjanc, ‘Tri domaèe novitete: Tri skice za orkester’, Delo, 17. 11. 1965.
52 AS-1441, fond Cigliè Z., šk. 9, ovoj 140, Koncertni list SF, 5. 12. 1975.
53 K. Kovaèeviæ, ‘Intimna ispovjed’, Borba, 25. 1. 1976.
54 J.[anez] Z.[adnikar], ‘Naša glasba v Sovjetski zvezi’, Delo, 16. 12. 1976.
112
