Page 107 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 107
ja Koter, ZVONIMIR CIGLIÈ: MED RECEPCIJO IN AVTOREFLEKSIJO
opusa in spoštovanje do njegove osebnosti.18 Cigliè je o svojem ustvarjalnem delu
javnosti predal številna osebna razmišljanja. Veèinoma jih je objavljal kot
»vizitke« na koncertnih programih ter v intervjujih, strnjena in zaokro ena pa so
objavljena v avtobiografsko obarvani knjigi Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec.19
Pri pregledu koncertnih kritik, ki ob skladateljevih avtoreferatih in izjavah
predstavljajo temelj prièujoèega prispevka, se ponuja enovita ugotovitev, da
veèina kritiških odmevov po letu 1980 sledi skladateljevi avtorefleksiji. Izjeme so
zgodnejše objave med drugo svetovno vojno in takoj po njej ter kasnejše kritike
do sedemdesetih let. Moè njegove besede je bila toliko avtoritativna, da je ni bilo
mogoèe obiti. Le tako lahko razumemo, da je veèina odmevov od osemdesetih let
pre eta s skladateljevimi citati, precej manj je »samostojnih« ali »neodvisnih«
refleksij posameznih poroèevalcev oziroma piscev kritik. Avtorji odmevov s
koncertov zadnjih desetletij se na Ciglièeva dela odzivajo izjemno pozitivno,
poudarjajo naklonjenost koncertnega obèinstva, sugestivnost in duhovno moè
njegove glasbe ter slogovno raznolikost, ki ne sledi aktualnim kompozicijskim
novostim. Veèina kritikov se ni poglabljala v znaèilnosti posameznih del in jih ni
skušala umešèati v kontekst slovenske ali evropske glasbe.
Cigliè se je pogosto razgovoril o svojem ustvarjalnem egu in ga med drugim
opisal takole: »Moja glasba je istovetna z mojo avtobiografijo, je istost, ki mi
omogoèa totalno umetniško izpovednost v logosu sublimacijskega imperativa.
Sublimacija je zame pretopitev vegetativnega nagonskega ivljenja v duhovno
sfero […]. V tem znamenju sem zaobjet v dvoje fenomenov. Prvi je transcendenca
z magijo duhovnosti – kar naravnost klièe po bogoiskateljstvu. Drugi pa je
femina, ta gibljiva droga iz mesa in krvi – kar naravnost izziva klic strasti […]«20
Na svojo divjo in ekstatièno naravo, pripisano njegovim »uskoškim« koreninam,
ter na senzibilnost je opozoril e v zgodnjih klavirskih skladbah Nokturno in
Bakhanal, ki sta nastali po skladateljevi internaciji v Gonarsu (obe 1942). Na
glasbeno pot je stopil kot pianist, nato pa je leta 1941 postal še slušatelj harmonije
in kontrapunkta ljubljanske srednje glasbene šole v razredu L. M. Škerjanca, s
katerim sta se dobro ujela.21 Pri Škerjancu je kasneje tudi študiral in diplomiral
(1944–1948). Obe klavirski skladbi sta bili opa eni e ob natisu pri ljubljanski
zalo bi Kaos leta 1942. Pianist, skladatelj in oster kritik Marijan Lipovšek je
Nokturno oznaèil kot delo »s precej dobro pozno impresionistièno akordiko, ki ji
sledi tudi vse èustveno razpolo enje skladbe«. Posebno se je razpisal o znaèaju
dela, ki ga doloèajo naslovi Silhuete, Vizija ter Lento s pripombo » ivljenja
trudna duša«, v katerih je zaznal Ciglièev »psihološki odnos do skladanja in do
18 Prim. AS-1441, fond Cigliè Z., šk. 7, ovoj 92 in 97; šk. 13, ovoj 336 (èasopisni èlanki in tipkopisi
intervjujev ob 60-letnici Z. Ciglièa); šk. 7, ovoj 94, 99 in 101, šk. 9, ovoj 155; šk. 21, ovoj 396 (èasopisni
èlanki in intervjuji ob 70-letnici Z. Ciglièa); šk. 7, ovoj 96; šk. 11, ovoj 253 (èasopisni èlanki, tipkopisi
radijskih oddaj ob 50-letnici Z. Ciglièa); šk. 24, ovoj 487 (èlanek M. Zlobca ob Ciglièevi 75-letnici); šk.
31, ovoj 594 (èlanka M. Zlobca ob skladateljevi 80-letnici).
19 F. Kri nar, n. d., str. 101–140.
20 Prav tam, str. 101.
21 Prim. Ciglièeve spomine na L. M. Škerjanca, v: F. Kri nar, n. d., str. 181–191.
107
opusa in spoštovanje do njegove osebnosti.18 Cigliè je o svojem ustvarjalnem delu
javnosti predal številna osebna razmišljanja. Veèinoma jih je objavljal kot
»vizitke« na koncertnih programih ter v intervjujih, strnjena in zaokro ena pa so
objavljena v avtobiografsko obarvani knjigi Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec.19
Pri pregledu koncertnih kritik, ki ob skladateljevih avtoreferatih in izjavah
predstavljajo temelj prièujoèega prispevka, se ponuja enovita ugotovitev, da
veèina kritiških odmevov po letu 1980 sledi skladateljevi avtorefleksiji. Izjeme so
zgodnejše objave med drugo svetovno vojno in takoj po njej ter kasnejše kritike
do sedemdesetih let. Moè njegove besede je bila toliko avtoritativna, da je ni bilo
mogoèe obiti. Le tako lahko razumemo, da je veèina odmevov od osemdesetih let
pre eta s skladateljevimi citati, precej manj je »samostojnih« ali »neodvisnih«
refleksij posameznih poroèevalcev oziroma piscev kritik. Avtorji odmevov s
koncertov zadnjih desetletij se na Ciglièeva dela odzivajo izjemno pozitivno,
poudarjajo naklonjenost koncertnega obèinstva, sugestivnost in duhovno moè
njegove glasbe ter slogovno raznolikost, ki ne sledi aktualnim kompozicijskim
novostim. Veèina kritikov se ni poglabljala v znaèilnosti posameznih del in jih ni
skušala umešèati v kontekst slovenske ali evropske glasbe.
Cigliè se je pogosto razgovoril o svojem ustvarjalnem egu in ga med drugim
opisal takole: »Moja glasba je istovetna z mojo avtobiografijo, je istost, ki mi
omogoèa totalno umetniško izpovednost v logosu sublimacijskega imperativa.
Sublimacija je zame pretopitev vegetativnega nagonskega ivljenja v duhovno
sfero […]. V tem znamenju sem zaobjet v dvoje fenomenov. Prvi je transcendenca
z magijo duhovnosti – kar naravnost klièe po bogoiskateljstvu. Drugi pa je
femina, ta gibljiva droga iz mesa in krvi – kar naravnost izziva klic strasti […]«20
Na svojo divjo in ekstatièno naravo, pripisano njegovim »uskoškim« koreninam,
ter na senzibilnost je opozoril e v zgodnjih klavirskih skladbah Nokturno in
Bakhanal, ki sta nastali po skladateljevi internaciji v Gonarsu (obe 1942). Na
glasbeno pot je stopil kot pianist, nato pa je leta 1941 postal še slušatelj harmonije
in kontrapunkta ljubljanske srednje glasbene šole v razredu L. M. Škerjanca, s
katerim sta se dobro ujela.21 Pri Škerjancu je kasneje tudi študiral in diplomiral
(1944–1948). Obe klavirski skladbi sta bili opa eni e ob natisu pri ljubljanski
zalo bi Kaos leta 1942. Pianist, skladatelj in oster kritik Marijan Lipovšek je
Nokturno oznaèil kot delo »s precej dobro pozno impresionistièno akordiko, ki ji
sledi tudi vse èustveno razpolo enje skladbe«. Posebno se je razpisal o znaèaju
dela, ki ga doloèajo naslovi Silhuete, Vizija ter Lento s pripombo » ivljenja
trudna duša«, v katerih je zaznal Ciglièev »psihološki odnos do skladanja in do
18 Prim. AS-1441, fond Cigliè Z., šk. 7, ovoj 92 in 97; šk. 13, ovoj 336 (èasopisni èlanki in tipkopisi
intervjujev ob 60-letnici Z. Ciglièa); šk. 7, ovoj 94, 99 in 101, šk. 9, ovoj 155; šk. 21, ovoj 396 (èasopisni
èlanki in intervjuji ob 70-letnici Z. Ciglièa); šk. 7, ovoj 96; šk. 11, ovoj 253 (èasopisni èlanki, tipkopisi
radijskih oddaj ob 50-letnici Z. Ciglièa); šk. 24, ovoj 487 (èlanek M. Zlobca ob Ciglièevi 75-letnici); šk.
31, ovoj 594 (èlanka M. Zlobca ob skladateljevi 80-letnici).
19 F. Kri nar, n. d., str. 101–140.
20 Prav tam, str. 101.
21 Prim. Ciglièeve spomine na L. M. Škerjanca, v: F. Kri nar, n. d., str. 181–191.
107
