Page 111 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 111
ja Koter, ZVONIMIR CIGLIÈ: MED RECEPCIJO IN AVTOREFLEKSIJO
zasnove za vsa moja dela so e pogojene v ‘Sinfoniji Appassionati‘. […]. V
‘Obre ju plesalk‘ se zasnova in razvoj muzikalnega tkiva prepletata v ekstatiènih
erupcijah ritma in opojnosti orkestralnih barv […], tja do tragiènega finala. Tu se
konèno sooèita sakralni kanon in bolestni prakrik kreature. Ali morda zato, da
èlovek v deliriju strasti in trpljenja, prek agonije smrti, ki je tu, kot solza na oltarju
ivljenja, pre ivi veèno osvobojenje?«40 Po prvi izvedbi je bila skladba veèkrat
izvedena v orkestralni obliki (tudi v Varšavi in Hamburgu), kot baletna
koreografska poema premierno v SNG Maribor (1964) in nato v SNG Ljubljana
(1966). Koreografija je bila v obeh prvih izvedbah delo Henrika Neubauerja.
Mariborska uprizoritev Obre ja plesalk (skupaj s še dvema krajšima baletoma: In
modo romantico z glasbo F. Schuberta in Soba na glasbo Georgea Aurica iz leta
1955) je bila prelomna predstava v profesionalizaciji mariborskega baletnega
ansambla.41 Kritiki so si edini, da skladba, primerljiva s simfoniènimi pesnitvami
slovenskega porekla, izstopa po barviti orkestraciji, harmonskem bogastvu, ivi
ritmiki, eksotièni tematiki ter z liriènimi in dramatiènimi vrhunci.42 Bogdan
Uèakar jo je celo oznaèil kot »zelo napredno simfonièno sliko, kakršne slovenski
simfonizem dotlej ni poznal«,43 medtem kot je Ciglièev »posinovljenec« Marijan
Gabrijelèiè delo primerjal s slikarstvom Paula Gaugina.44 Danes velja za eno
najprepoznavnejših Ciglièevih del.
Concertino za harfo in godalni orkester (1960), posveèen skladateljevemu
oèetu, je bil prviè izveden na Mednarodnem kongresu glasbenih pedagogov
(ISME) na Dunaju leta 1961 s solistko Rudo Ravnik, kasneje Kosi (dirigent Vinko
Šušteršiè). Cigliè ga je zasnoval v pariškem obdobju in dokonèal v Ljubljani, in
sicer v èasu svojega ivljenjskega razpotja.45 O njem je zapisal: »To je moj
umetniški kredo. […] Muzikologi predalèkajo, išèejo, v kateri stil spada
skladatelj, nihèe pa se ne sprašuje o moèi izraza, o umetniški moèi. To jih ne
zanima, ker ne èutijo ne glasbe ne umetnosti. Vrednotil bo le èas.«46 Skladba je
znana kot tehnièno izjemno zahtevno delo za harfo, o èemer je Cigliè povedal: »V
tem delu sem uporabil tehniko ‘suoni eolici’, ki sem jo praktièno izumil. To ni
najveèkrat napaèno razumljena eolska lestvica, paè pa naèin igranja na harfo
[…], podobno, kot da bi se vanjo oz. v njene strune zaganjal veter. […] To ni
uporabljeno v nobeni drugi (harfni) skladbi pred menoj.«47 Po ljubljanski izvedbi
leta 1966 s filharmoniènim orkestrom in diplomanti akademije za glasbo je L. M.
Škerjanc skladbo oznaèil kot delo »s posebnim harfistiènim slogom, z oddaljenim
sorodstvom s klavirjem, kot svet pritajenih zvokov, šelestenja ter impresionistièno
obele je […], v katerem se slogovno odmakne od sicer tako pogostnega
navideznega internacionalizma dodekafonije, serialne in punktualne umetnosti
40 Iz Ciglièeve »vizitke« k skladbi, 27. 11. 1983, prim. F. Kri nar, n. d., str. 121.
41 Poroèilo Marije Vogelnik o izvedbi Obre ja plesalk v SNG Maribor, AS-1441, fond Cigliè Z., šk. 7, ovoj
86, Delo, 23. 6. 1964, str. 5.
42 Pavel Mihelèiè, ‘Obre je plesalk, koncert orkestra Slovenske filharmonije’, Delo, 7. 3. 1978. str. 8.
43 Prim. Naši razgledi, 23. 6. 1978, str. 364.
44 Marijan Gabrijelèiè, ‘Simfonik Zvonimir Cigliè’, Goriška sreèanja, l. 3 (1968), št. 13/14, str. 51–56.
45 Prim. skladateljevo izpoved v: F. Kri nar, n. d., str. 124–125.
46 Iz intervjuja z M. Zlobcem ob skladateljevi 70-letnici, Delo, 23. 2. 1991, str. 28.
47 Prav tam, str. 121–122. Med redka dela za harfo, napisana do leta 1960, sodi Škerjanèev Koncert za harfo
in orkester (1954).
111
zasnove za vsa moja dela so e pogojene v ‘Sinfoniji Appassionati‘. […]. V
‘Obre ju plesalk‘ se zasnova in razvoj muzikalnega tkiva prepletata v ekstatiènih
erupcijah ritma in opojnosti orkestralnih barv […], tja do tragiènega finala. Tu se
konèno sooèita sakralni kanon in bolestni prakrik kreature. Ali morda zato, da
èlovek v deliriju strasti in trpljenja, prek agonije smrti, ki je tu, kot solza na oltarju
ivljenja, pre ivi veèno osvobojenje?«40 Po prvi izvedbi je bila skladba veèkrat
izvedena v orkestralni obliki (tudi v Varšavi in Hamburgu), kot baletna
koreografska poema premierno v SNG Maribor (1964) in nato v SNG Ljubljana
(1966). Koreografija je bila v obeh prvih izvedbah delo Henrika Neubauerja.
Mariborska uprizoritev Obre ja plesalk (skupaj s še dvema krajšima baletoma: In
modo romantico z glasbo F. Schuberta in Soba na glasbo Georgea Aurica iz leta
1955) je bila prelomna predstava v profesionalizaciji mariborskega baletnega
ansambla.41 Kritiki so si edini, da skladba, primerljiva s simfoniènimi pesnitvami
slovenskega porekla, izstopa po barviti orkestraciji, harmonskem bogastvu, ivi
ritmiki, eksotièni tematiki ter z liriènimi in dramatiènimi vrhunci.42 Bogdan
Uèakar jo je celo oznaèil kot »zelo napredno simfonièno sliko, kakršne slovenski
simfonizem dotlej ni poznal«,43 medtem kot je Ciglièev »posinovljenec« Marijan
Gabrijelèiè delo primerjal s slikarstvom Paula Gaugina.44 Danes velja za eno
najprepoznavnejših Ciglièevih del.
Concertino za harfo in godalni orkester (1960), posveèen skladateljevemu
oèetu, je bil prviè izveden na Mednarodnem kongresu glasbenih pedagogov
(ISME) na Dunaju leta 1961 s solistko Rudo Ravnik, kasneje Kosi (dirigent Vinko
Šušteršiè). Cigliè ga je zasnoval v pariškem obdobju in dokonèal v Ljubljani, in
sicer v èasu svojega ivljenjskega razpotja.45 O njem je zapisal: »To je moj
umetniški kredo. […] Muzikologi predalèkajo, išèejo, v kateri stil spada
skladatelj, nihèe pa se ne sprašuje o moèi izraza, o umetniški moèi. To jih ne
zanima, ker ne èutijo ne glasbe ne umetnosti. Vrednotil bo le èas.«46 Skladba je
znana kot tehnièno izjemno zahtevno delo za harfo, o èemer je Cigliè povedal: »V
tem delu sem uporabil tehniko ‘suoni eolici’, ki sem jo praktièno izumil. To ni
najveèkrat napaèno razumljena eolska lestvica, paè pa naèin igranja na harfo
[…], podobno, kot da bi se vanjo oz. v njene strune zaganjal veter. […] To ni
uporabljeno v nobeni drugi (harfni) skladbi pred menoj.«47 Po ljubljanski izvedbi
leta 1966 s filharmoniènim orkestrom in diplomanti akademije za glasbo je L. M.
Škerjanc skladbo oznaèil kot delo »s posebnim harfistiènim slogom, z oddaljenim
sorodstvom s klavirjem, kot svet pritajenih zvokov, šelestenja ter impresionistièno
obele je […], v katerem se slogovno odmakne od sicer tako pogostnega
navideznega internacionalizma dodekafonije, serialne in punktualne umetnosti
40 Iz Ciglièeve »vizitke« k skladbi, 27. 11. 1983, prim. F. Kri nar, n. d., str. 121.
41 Poroèilo Marije Vogelnik o izvedbi Obre ja plesalk v SNG Maribor, AS-1441, fond Cigliè Z., šk. 7, ovoj
86, Delo, 23. 6. 1964, str. 5.
42 Pavel Mihelèiè, ‘Obre je plesalk, koncert orkestra Slovenske filharmonije’, Delo, 7. 3. 1978. str. 8.
43 Prim. Naši razgledi, 23. 6. 1978, str. 364.
44 Marijan Gabrijelèiè, ‘Simfonik Zvonimir Cigliè’, Goriška sreèanja, l. 3 (1968), št. 13/14, str. 51–56.
45 Prim. skladateljevo izpoved v: F. Kri nar, n. d., str. 124–125.
46 Iz intervjuja z M. Zlobcem ob skladateljevi 70-letnici, Delo, 23. 2. 1991, str. 28.
47 Prav tam, str. 121–122. Med redka dela za harfo, napisana do leta 1960, sodi Škerjanèev Koncert za harfo
in orkester (1954).
111
