Page 106 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 106
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
doloèeni veèer, koncert je tak, kot je treba«.13 Po tem sicer uspelem dogodku ni
bilo novih povabil, na programu SF pa vse do leta 1965, ko je filharmonijo prevzel
Ciril Cvetko, tudi ne njegovih del. Ciglièevo zdravje je bilo na zaèetku šestdesetih
let, ko je komaj stopil v štirideseta, e naèeto in je kulminiralo v neozdravljivo
bolezen srca, kar je pomenilo dokonèno odtegnitev od dirigentske palice. Odtlej
se je posvetil pedagoškemu delu na srednji glasbeni in baletni šoli ter na
ljubljanski pedagoški akademiji, sicer zelo predano, a èe sledimo njegovim
mislim, se z usodo ni nikoli sprijaznil – postajal je zagrenjen, nedostopen in
ustvarjalno nemoèen. Njegova jeza nad nepraviènostjo usode z leti ni pojenjala,
svoje temaène misli je še poglobil in jih prevalil na svet okrog sebe. Kritièno se je
izpovedoval v številnih intervjujih, kjer ni pozabil naglasiti lastne genialnosti,
posebnosti svojega opusa in ni zmogel opustiti starih zamer, najbolj pa se je
razvnemal ob pogovorih z redkimi obiskovalci na lastnem domu.14
Kljub vse veèji odmaknjenosti od realnega sveta in samoizolaciji so bila
Ciglièeva dela še naprej izvajana – veèkrat ob njegovih ivljenjskih jubilejih. Do
izvedb je prihajalo po razliènih poteh, in èeprav je veljal za ostrega kritika
sodobne slovenske in jugoslovanske glasbene scene, je imel dovolj vpliva, da je
podiral vèasih neprebojne zidove poustvarjalne klike. Zanj so se tudi po njegovem
umiku iz glasbene scene zavzeli e uveljavljeni in mlajši slovenski dirigenti in
drugi interpreti, kot so Anton Nanut, Anton Kolar, Marko Munih, Ivo Petriæ z
Ansamblom Slavko Osterc, Pavla Uršiè, Ruda Ravnik Kosi, Mojca Zlobko Veigl,
Eva Novšak Houška, Igor Dekleva, Jo e Falout in drugi. Njegova orkestralna dela
sta izvajala oba ljubljanska simfonièna ansambla, orkester SF in orkester RTV
Slovenija, glasbeno-gledališki hiši v Mariboru in Ljubljani, na koncertnih odrih
pa so se zvrstila tudi dela za glas in spremljavo ter komorne in klavirske skladbe.
V fonoteki Radia Slovenija in na plošèah (EP, LP, CD) se nahajajo posnetki vseh
pomembnejših del, nastali od leta 1953 do 2005, ki so jih izvedli vidnejši
slovenski interpreti in ansambli.15 Ob 90. obletnici skladateljevega rojstva pa je
nastal zvoèni zapis koncerta Iz opusa Zvonimirja Ciglièa v izvedbi študentov
Akademije za glasbo.16 Cigliè je posebno v zrelih in poznih letih v intervjujih in
radijskih oddajah s svojimi izjavami in razmišljanji razgrinjal lastno samopodobo
in ob tem evalviral svoj opus. Bil je namreè zelo obèutljiv na recepcijo javnosti,
zato je veèkrat samovoljno posegal v zapise novinarjev, jih pred objavo celo
cenzuriral in popravljal in tako sooblikoval javno podobo o svojem delu, pogledih
na svet in umetnost.17 Kljub samoosamitvi je bil v slovenskih èasopisih in drugih
medijih dele en pozornosti ob vseh ivljenjskih jubilejih. Avtorji prispevkov
(Primo Kuret, Marijan Zlobec, Janez Höfler idr.) so izra ali naklonjenost do
13 Prav tam, str. 154.
14 Prim. številne izpovedi v knjigi Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec ter izjave v intervjujih: prim. Miran
Sattler, ‘Appassionata slovenskega skladatelja’, Teleks, l. 34 (1978), št. 20, str. 20–23; intervju s
Kristijanom Ukmarjem na TV Ljubljana ob izvedbi Triptiha, 28. 2. 1986, AS-1441, fond Cigliè Z., šk. 7,
ovoj 103; tipkopis intervjuja z Marijanom Zlobcem za Primorska sreèanja, 25. 4. 1991, AS-1441, fond
Cigliè Z., šk. 7, ovoj 108.
15 Prim. seznam v F. Kri nar, n. d., str. 248–257.
16 Koncert je potekal na dan muzikološkega simpozija, ki je bil posveèen ivljenju in delu Z. Ciglièa (24. 11.
2011), in sicer v Osterèevi dvorani SF.
17 Prim. op. 12.
106
doloèeni veèer, koncert je tak, kot je treba«.13 Po tem sicer uspelem dogodku ni
bilo novih povabil, na programu SF pa vse do leta 1965, ko je filharmonijo prevzel
Ciril Cvetko, tudi ne njegovih del. Ciglièevo zdravje je bilo na zaèetku šestdesetih
let, ko je komaj stopil v štirideseta, e naèeto in je kulminiralo v neozdravljivo
bolezen srca, kar je pomenilo dokonèno odtegnitev od dirigentske palice. Odtlej
se je posvetil pedagoškemu delu na srednji glasbeni in baletni šoli ter na
ljubljanski pedagoški akademiji, sicer zelo predano, a èe sledimo njegovim
mislim, se z usodo ni nikoli sprijaznil – postajal je zagrenjen, nedostopen in
ustvarjalno nemoèen. Njegova jeza nad nepraviènostjo usode z leti ni pojenjala,
svoje temaène misli je še poglobil in jih prevalil na svet okrog sebe. Kritièno se je
izpovedoval v številnih intervjujih, kjer ni pozabil naglasiti lastne genialnosti,
posebnosti svojega opusa in ni zmogel opustiti starih zamer, najbolj pa se je
razvnemal ob pogovorih z redkimi obiskovalci na lastnem domu.14
Kljub vse veèji odmaknjenosti od realnega sveta in samoizolaciji so bila
Ciglièeva dela še naprej izvajana – veèkrat ob njegovih ivljenjskih jubilejih. Do
izvedb je prihajalo po razliènih poteh, in èeprav je veljal za ostrega kritika
sodobne slovenske in jugoslovanske glasbene scene, je imel dovolj vpliva, da je
podiral vèasih neprebojne zidove poustvarjalne klike. Zanj so se tudi po njegovem
umiku iz glasbene scene zavzeli e uveljavljeni in mlajši slovenski dirigenti in
drugi interpreti, kot so Anton Nanut, Anton Kolar, Marko Munih, Ivo Petriæ z
Ansamblom Slavko Osterc, Pavla Uršiè, Ruda Ravnik Kosi, Mojca Zlobko Veigl,
Eva Novšak Houška, Igor Dekleva, Jo e Falout in drugi. Njegova orkestralna dela
sta izvajala oba ljubljanska simfonièna ansambla, orkester SF in orkester RTV
Slovenija, glasbeno-gledališki hiši v Mariboru in Ljubljani, na koncertnih odrih
pa so se zvrstila tudi dela za glas in spremljavo ter komorne in klavirske skladbe.
V fonoteki Radia Slovenija in na plošèah (EP, LP, CD) se nahajajo posnetki vseh
pomembnejših del, nastali od leta 1953 do 2005, ki so jih izvedli vidnejši
slovenski interpreti in ansambli.15 Ob 90. obletnici skladateljevega rojstva pa je
nastal zvoèni zapis koncerta Iz opusa Zvonimirja Ciglièa v izvedbi študentov
Akademije za glasbo.16 Cigliè je posebno v zrelih in poznih letih v intervjujih in
radijskih oddajah s svojimi izjavami in razmišljanji razgrinjal lastno samopodobo
in ob tem evalviral svoj opus. Bil je namreè zelo obèutljiv na recepcijo javnosti,
zato je veèkrat samovoljno posegal v zapise novinarjev, jih pred objavo celo
cenzuriral in popravljal in tako sooblikoval javno podobo o svojem delu, pogledih
na svet in umetnost.17 Kljub samoosamitvi je bil v slovenskih èasopisih in drugih
medijih dele en pozornosti ob vseh ivljenjskih jubilejih. Avtorji prispevkov
(Primo Kuret, Marijan Zlobec, Janez Höfler idr.) so izra ali naklonjenost do
13 Prav tam, str. 154.
14 Prim. številne izpovedi v knjigi Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec ter izjave v intervjujih: prim. Miran
Sattler, ‘Appassionata slovenskega skladatelja’, Teleks, l. 34 (1978), št. 20, str. 20–23; intervju s
Kristijanom Ukmarjem na TV Ljubljana ob izvedbi Triptiha, 28. 2. 1986, AS-1441, fond Cigliè Z., šk. 7,
ovoj 103; tipkopis intervjuja z Marijanom Zlobcem za Primorska sreèanja, 25. 4. 1991, AS-1441, fond
Cigliè Z., šk. 7, ovoj 108.
15 Prim. seznam v F. Kri nar, n. d., str. 248–257.
16 Koncert je potekal na dan muzikološkega simpozija, ki je bil posveèen ivljenju in delu Z. Ciglièa (24. 11.
2011), in sicer v Osterèevi dvorani SF.
17 Prim. op. 12.
106
