Page 67 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 67
a Bohak, PROFIL IGRALCA (PEVCA) NA SLOVENSKEM OD KONCA 19. STOLETJA DO...
pouèevanjem petja na zasebni glasbeni šoli.27 Julij Betetto je zaèel pouèevati
konservatorijske pevce februarja leta 1925, in sicer na vseh treh stopnjah – v
pripravljalnih razredih, na ni ji in višji konservatorijski stopnji. Tako obse en
program sta bila ob njem sposobna izvajati le še pianist Janko Ravnik in Matej
Hubad. Delo v ljubljanski Operi Betettu ni dovoljevalo velikega števila uèencev,
zato je konservatorijskemu odboru predlagal, da za pouk nastavi še basista Franca
Pogaènika-Navala (1865–1939),28 kar je odbor sprejel, a Naval nikoli ni dejansko
deloval kot solopevski pedagog na ljubljanskem konservatoriju.29 Uèitelji na
konservatoriju so morali imeti popolno, visoko izobrazbo, sicer so jih bili
primorani sprejeti le zaèasno – honorarno. V šolskem letu 1925/26 so na Srednji
stopnji konservatorija absolvirale tri uèenke: pevka Milena Verbiè iz šole Julija
Betetta, pianistka Milica Èop, uèenka Marije Švajgerjeve in Zora Zornik, uèenka
Janka Ravnika. Ustanova je bila podr avljena 5. 1. 1926, 1. aprila istega leta je
prešla pod dr avno upravo. Konservatorij in šola Glasbene matice sta se uradno
»loèila« v šolskem letu 1926/27. Tisti uèenci, ki niso imeli namena študirati
glasbe, so ostali na ni ji šoli, drugi so se vpisali na konservatorij.30 V šolskem letu
1928–1929 so na dr avnem konservatoriju pouèevali štirje redni in en t. i.
dodeljeni profesor; zraven teh je bilo plaèanih iz dr avnega proraèuna še osem
profesorjev, a so pouèevali tudi na šoli Glasbene matice. Zaposlenih je bilo še 16
honorarno plaèanih uèiteljev; vseh pedagogov je bilo 39. Po treh letih je
ravnateljstvo konservatorija nameravalo sprejeti še 10 uèiteljev, tako da bi bil
»konservatorij kadrovsko popolnoma podr avljen«.31 Dobri dve leti pred
ustanovitvijo Glasbene akademije je Dr avni konservatorij podvojil pedagoška
prizadevanja, in sicer ne toliko po številu uèencev kot po kvaliteti nastopov in
gostovanj. Vse veè uèencev je bilo uspešnih tako v solistiènih nastopih kot v
komorno-vokalnih, instrumentalnih in orkestralnih ter zborovskih zasedbah.
Nastopali so v šolskih prostorih, v Filharmonièni dvorani, v dramskem in
27 Podatkov o imenu zasebne glasbene šole ni bilo zaslediti.
28 Franc Pogaènik-Naval (1865–1939) – v svojem èasu eden najznamenitejših svetovno znanih liriènih
tenorjev. Bil je uèenec Antona Nedvìda, še posebej se je zanj zavzel dunajski profesor Joseph
Gänsbacher. e kot študent je Naval sodeloval pri filharmoniènih koncertih in mašah v dunajski
dvorni kapeli, pa tudi pri prireditvah slovenskih društev na Dunaju. Leta 1888 je dobil anga ma v
Frankfurtu na Majni, kjer je ostal sedem let. Debitiral je kot Lyonel v Marthi F. von Flotowa ter
nastopal kot lirièni tenor. Leta 1895 je sprejel stalni anga ma v berlinski Dvorni operi, kjer je ostal tri
leta. V tem èasu je uspešno izvajal vloge, kot so Werter, des Grieux, Tamino, Ottavio, Rudolf ipd.
Vojvoda Kuberg-Gotha mu je podelil naslov saškega komornega pevca, isti naslov je leta 1901 dobil
tudi na Dunaju. Leta 1902 se je sprl z Gustavom Mahlerjem, in sicer zaradi manjše vloge, zaradi èesar
je zahteval prekinitev pogodbe. Od obèinstva se je poslovil z lastnim koncertom, ki je zanj pomenil
pravo zmagoslavje. Zatem je spet veliko gostoval po Evropi. Leta 1904 je odšel v Ameriko in nastopal
v Bostonu, Chicagu, Philadelphii, Pittsburghu, Washingtonu ter drugje, kjer je pel vloge francoskega
repertoarja. Po vrnitvi v Evropo ga je nemški cesar Viljem II. spet pridobil za berlinsko Dvorno opero.
Leta 1913 je prenehal nastopati. Leta 1924 se je naselil na Dunaju, kjer je dobil na glasbenem zavodu
Neues Wiener Konservatorium mesto solopevskega pedagoga. Kasneje se je preselil v Nico. Pel je
preko 80 vlog v italijanšèini, nemšèini in francošèini, prve plošèe je posnel leta 1901, pozneje pa še
célo Cavallerio rusticano in Schubertov ciklus Lepa mlinarica. T. Stanonik, n. d., str. 867. Glej tudi:
http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2187/VIEW/, 4. 2. 2012.
29 C. Budkoviè, n. d., vol. II, str. 31.
30 C. Budkoviè, n.d., vol. II., str. 54.
31 C. Budkoviè, n. d., vol. II., str. 61.
67
pouèevanjem petja na zasebni glasbeni šoli.27 Julij Betetto je zaèel pouèevati
konservatorijske pevce februarja leta 1925, in sicer na vseh treh stopnjah – v
pripravljalnih razredih, na ni ji in višji konservatorijski stopnji. Tako obse en
program sta bila ob njem sposobna izvajati le še pianist Janko Ravnik in Matej
Hubad. Delo v ljubljanski Operi Betettu ni dovoljevalo velikega števila uèencev,
zato je konservatorijskemu odboru predlagal, da za pouk nastavi še basista Franca
Pogaènika-Navala (1865–1939),28 kar je odbor sprejel, a Naval nikoli ni dejansko
deloval kot solopevski pedagog na ljubljanskem konservatoriju.29 Uèitelji na
konservatoriju so morali imeti popolno, visoko izobrazbo, sicer so jih bili
primorani sprejeti le zaèasno – honorarno. V šolskem letu 1925/26 so na Srednji
stopnji konservatorija absolvirale tri uèenke: pevka Milena Verbiè iz šole Julija
Betetta, pianistka Milica Èop, uèenka Marije Švajgerjeve in Zora Zornik, uèenka
Janka Ravnika. Ustanova je bila podr avljena 5. 1. 1926, 1. aprila istega leta je
prešla pod dr avno upravo. Konservatorij in šola Glasbene matice sta se uradno
»loèila« v šolskem letu 1926/27. Tisti uèenci, ki niso imeli namena študirati
glasbe, so ostali na ni ji šoli, drugi so se vpisali na konservatorij.30 V šolskem letu
1928–1929 so na dr avnem konservatoriju pouèevali štirje redni in en t. i.
dodeljeni profesor; zraven teh je bilo plaèanih iz dr avnega proraèuna še osem
profesorjev, a so pouèevali tudi na šoli Glasbene matice. Zaposlenih je bilo še 16
honorarno plaèanih uèiteljev; vseh pedagogov je bilo 39. Po treh letih je
ravnateljstvo konservatorija nameravalo sprejeti še 10 uèiteljev, tako da bi bil
»konservatorij kadrovsko popolnoma podr avljen«.31 Dobri dve leti pred
ustanovitvijo Glasbene akademije je Dr avni konservatorij podvojil pedagoška
prizadevanja, in sicer ne toliko po številu uèencev kot po kvaliteti nastopov in
gostovanj. Vse veè uèencev je bilo uspešnih tako v solistiènih nastopih kot v
komorno-vokalnih, instrumentalnih in orkestralnih ter zborovskih zasedbah.
Nastopali so v šolskih prostorih, v Filharmonièni dvorani, v dramskem in
27 Podatkov o imenu zasebne glasbene šole ni bilo zaslediti.
28 Franc Pogaènik-Naval (1865–1939) – v svojem èasu eden najznamenitejših svetovno znanih liriènih
tenorjev. Bil je uèenec Antona Nedvìda, še posebej se je zanj zavzel dunajski profesor Joseph
Gänsbacher. e kot študent je Naval sodeloval pri filharmoniènih koncertih in mašah v dunajski
dvorni kapeli, pa tudi pri prireditvah slovenskih društev na Dunaju. Leta 1888 je dobil anga ma v
Frankfurtu na Majni, kjer je ostal sedem let. Debitiral je kot Lyonel v Marthi F. von Flotowa ter
nastopal kot lirièni tenor. Leta 1895 je sprejel stalni anga ma v berlinski Dvorni operi, kjer je ostal tri
leta. V tem èasu je uspešno izvajal vloge, kot so Werter, des Grieux, Tamino, Ottavio, Rudolf ipd.
Vojvoda Kuberg-Gotha mu je podelil naslov saškega komornega pevca, isti naslov je leta 1901 dobil
tudi na Dunaju. Leta 1902 se je sprl z Gustavom Mahlerjem, in sicer zaradi manjše vloge, zaradi èesar
je zahteval prekinitev pogodbe. Od obèinstva se je poslovil z lastnim koncertom, ki je zanj pomenil
pravo zmagoslavje. Zatem je spet veliko gostoval po Evropi. Leta 1904 je odšel v Ameriko in nastopal
v Bostonu, Chicagu, Philadelphii, Pittsburghu, Washingtonu ter drugje, kjer je pel vloge francoskega
repertoarja. Po vrnitvi v Evropo ga je nemški cesar Viljem II. spet pridobil za berlinsko Dvorno opero.
Leta 1913 je prenehal nastopati. Leta 1924 se je naselil na Dunaju, kjer je dobil na glasbenem zavodu
Neues Wiener Konservatorium mesto solopevskega pedagoga. Kasneje se je preselil v Nico. Pel je
preko 80 vlog v italijanšèini, nemšèini in francošèini, prve plošèe je posnel leta 1901, pozneje pa še
célo Cavallerio rusticano in Schubertov ciklus Lepa mlinarica. T. Stanonik, n. d., str. 867. Glej tudi:
http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2187/VIEW/, 4. 2. 2012.
29 C. Budkoviè, n. d., vol. II, str. 31.
30 C. Budkoviè, n.d., vol. II., str. 54.
31 C. Budkoviè, n. d., vol. II., str. 61.
67
