Page 66 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 66
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
najzaslu nejši za njegovo ustanovitev, ki je prejel tudi precej priznanj – v
Zagrebu ga je jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti imenovala za
èastnega èlana. V komisiji za ustanovitev konservatorija so bili sami eminentni
Slovenci: Anton Lajovic, dr. Franc Kimovec, Matej Hubad, Stanko Premrl, Julij
Betetto, Fran Buèar, Karel Jeraj, dr. Janko irovnik, Friderik Rukavina, Ivan
Brezovšek, Ignacij Borštnik in drugi.22
Smeri študija na konservatoriju so obsegale šolo za instrumente (klavir, orgle,
violina, viola, èelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, trobenta in pozavna),
šolo za glasbeno teorijo (elementarna teorija, harmonija, kontrapunkt in
kompozicija z pododdelki za izobrazbo kapelnikov, opernih in koncertnih
dirigentov, pevovodij in glasbenih uèiteljev), šolo za petje (koncertni in operni
oddelek) ter operno in dramatièno šolo. Primarne naloge konservatorija so bile
gojiti in izobra evati kader, ki bo sposoben izvajanja orkestralnih del,
sodelovanja pri opernih predstavah, v simfoniènih in vojaških orkestrih,
izobra evati operne pevce in operne zboriste ter dramske igralce. Hubad navaja
tudi potrebe po umetnikih pianistih, violinistih, violonèelistih, solistih vseh
instrumentov, potrebe po izobra evanju glasbenih uèiteljev (za pouèevanje v
glasbenih šolah, gimnazijah, uèiteljišèih, …), vodile so ga tudi kadrovske potrebe
društev, pomanjkanje kapelnikov in korepetitorjev v gledališèih, koncertnih
dirigentov ipd.23 Matej Hubad je vodil velik glasbenovzgojni zavod, sestavljen iz
matiène glasbene šole in konservatorija. Tu je od leta 1919 do 1921 pouèevalo 57
pedagogov (redni profesorji in suplenti, redni in zaèasni uèitelji), od leta 1918 pa
je bilo na seznamu še dodatnih 11 uèiteljev, ki so se menjavali.24 Ne glede na
neugodne finanène razmere se je konservatorij notranje organizacijsko in
pedagoško utrjeval. Od šolskega leta 1922/23 je imel tri stopnje: ni ja stopnja
konservatorija je obsegala štiri pripravljalne razrede, srednja stopnja tri letnike in
višja tri letnike. Enovit študij je tako obsegal deset let. Konservatorij je imel še tri
letnike pripravljalnega teèaja za dr avne izpite iz glasbe. Absolventi tega oddelka
so morali opraviti dr avni izpit pred posebno, od Ministrstva za prosveto
imenovano, komisijo.25
Odbor Glasbene matice je decembra leta 1924 k sodelovanju povabil Julija
Betetta, da bi na konservatoriju prevzel nekaj ur solopevskega pouka, kar je z
veseljem sprejel. Betetto je bil sicer v tem èasu anga iran kot prvi basist v
ljubljanski Operi, kjer je ostal do leta 1930. Veliko pedagoških izkušenj je
pridobil pri pevskem teoretiku in pedagogu Ottu Iru (1890–1971)26 in pa v èasu
delovanja na Dunaju, kjer se je posveèal pedagoškemu delu, in sicer s
22 C. Budkoviè, n. d., vol. I., str 326.
23 Andrej O balt, Matej Hubad – ivljenje in delo, /dipl. n./, Akademija za glasbo Ljubljana, 1998, str.
60–61.
24 C. Budkoviè, n. d., vol. II., str. 25.
25 C. Budkoviè, n. d., vol. II., str. 30.
26 Otto Iro (1890–1971), pevski teoretik in diagnostik, avtor knjige Diagnostik der Stimme in glavni
urednik revije Stimmwissenschaftliche Blätter, zadnja leta je pouèeval na Dunaju v manjši zasebni
glasbeni šoli – podatkov o imenu le te ni bilo zaslediti.
66
najzaslu nejši za njegovo ustanovitev, ki je prejel tudi precej priznanj – v
Zagrebu ga je jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti imenovala za
èastnega èlana. V komisiji za ustanovitev konservatorija so bili sami eminentni
Slovenci: Anton Lajovic, dr. Franc Kimovec, Matej Hubad, Stanko Premrl, Julij
Betetto, Fran Buèar, Karel Jeraj, dr. Janko irovnik, Friderik Rukavina, Ivan
Brezovšek, Ignacij Borštnik in drugi.22
Smeri študija na konservatoriju so obsegale šolo za instrumente (klavir, orgle,
violina, viola, èelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, trobenta in pozavna),
šolo za glasbeno teorijo (elementarna teorija, harmonija, kontrapunkt in
kompozicija z pododdelki za izobrazbo kapelnikov, opernih in koncertnih
dirigentov, pevovodij in glasbenih uèiteljev), šolo za petje (koncertni in operni
oddelek) ter operno in dramatièno šolo. Primarne naloge konservatorija so bile
gojiti in izobra evati kader, ki bo sposoben izvajanja orkestralnih del,
sodelovanja pri opernih predstavah, v simfoniènih in vojaških orkestrih,
izobra evati operne pevce in operne zboriste ter dramske igralce. Hubad navaja
tudi potrebe po umetnikih pianistih, violinistih, violonèelistih, solistih vseh
instrumentov, potrebe po izobra evanju glasbenih uèiteljev (za pouèevanje v
glasbenih šolah, gimnazijah, uèiteljišèih, …), vodile so ga tudi kadrovske potrebe
društev, pomanjkanje kapelnikov in korepetitorjev v gledališèih, koncertnih
dirigentov ipd.23 Matej Hubad je vodil velik glasbenovzgojni zavod, sestavljen iz
matiène glasbene šole in konservatorija. Tu je od leta 1919 do 1921 pouèevalo 57
pedagogov (redni profesorji in suplenti, redni in zaèasni uèitelji), od leta 1918 pa
je bilo na seznamu še dodatnih 11 uèiteljev, ki so se menjavali.24 Ne glede na
neugodne finanène razmere se je konservatorij notranje organizacijsko in
pedagoško utrjeval. Od šolskega leta 1922/23 je imel tri stopnje: ni ja stopnja
konservatorija je obsegala štiri pripravljalne razrede, srednja stopnja tri letnike in
višja tri letnike. Enovit študij je tako obsegal deset let. Konservatorij je imel še tri
letnike pripravljalnega teèaja za dr avne izpite iz glasbe. Absolventi tega oddelka
so morali opraviti dr avni izpit pred posebno, od Ministrstva za prosveto
imenovano, komisijo.25
Odbor Glasbene matice je decembra leta 1924 k sodelovanju povabil Julija
Betetta, da bi na konservatoriju prevzel nekaj ur solopevskega pouka, kar je z
veseljem sprejel. Betetto je bil sicer v tem èasu anga iran kot prvi basist v
ljubljanski Operi, kjer je ostal do leta 1930. Veliko pedagoških izkušenj je
pridobil pri pevskem teoretiku in pedagogu Ottu Iru (1890–1971)26 in pa v èasu
delovanja na Dunaju, kjer se je posveèal pedagoškemu delu, in sicer s
22 C. Budkoviè, n. d., vol. I., str 326.
23 Andrej O balt, Matej Hubad – ivljenje in delo, /dipl. n./, Akademija za glasbo Ljubljana, 1998, str.
60–61.
24 C. Budkoviè, n. d., vol. II., str. 25.
25 C. Budkoviè, n. d., vol. II., str. 30.
26 Otto Iro (1890–1971), pevski teoretik in diagnostik, avtor knjige Diagnostik der Stimme in glavni
urednik revije Stimmwissenschaftliche Blätter, zadnja leta je pouèeval na Dunaju v manjši zasebni
glasbeni šoli – podatkov o imenu le te ni bilo zaslediti.
66
