Page 70 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 70
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
in re ijo. Obiskovalo jo je 17 uèencev.40 Podatkov o absolventih iz virov in
gradiva ni bilo zaslediti. V èasu do leta 1930 je bilo na višji šoli konservatorija
zelo malo uèencev – klavir so obiskovali 3 uèenci, violino 2 in violonèelo le 1
uèenec.41 V šolskem letu 1929/30 je imel konservatorij naslednje tri stopnje:
enoletni pripravljalni teèaj za glasbeno teorijo, solfeggio in mladinsko petje, tri
razrede za glasbeno teorijo in zborovsko petje, klavir, violino ter dva razreda za
violonèelo. Po šestih letnikih srednje šole je lahko uèenec nadaljeval štiriletni
študij na višji šoli konservatorija – od leta 1931 sta tu delovala dva letnika šole za
dirigiranje. Pedagoški teèaj je imel štiri letnike srednje stopnje, solistièni pevci pa
so obiskovali tri leta operne šole. Tisti uèenci, ki niso opravili izpita za
konservatorij, so lahko nadaljevali pouk na šoli Glasbene matice. Pogoj za vpis v
srednjo šolo konservatorija so po priporoèilih vodstva bili konèani štirje razredi
splošne srednje šole (gimnazije, realke ali mešèanske šole). Na srednji šoli
konservatorija so pouèevali solistièno petje, klavir, orkestralne instrumente in
orgle. Vsi uèenci so morali obiskovati dopolnilne predmete: glasbeno teorijo,
harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo, instrumentacijo, nauk o instrumentih,
oblikoslovje, glasbeno analizo, estetiko in zgodovino, komorne vaje, klavirsko
spremljavo, orkestralne vaje, mladinsko petje, zborovsko in operno šolo, ples in
plastiko (najverjetneje likovno plastiko, op. p.).42
Oddelek za kompozicijo in dirigiranje je imel na višji šoli konservatorija pet
letnikov. Nadarjeni uèenci srednje stopnje za klavir, violino, violonèelo,
solistièno petje ali kompozicijo so po sprejemnem izpitu lahko nadaljevali študij
na višji šoli konservatorija e po treh letih.
Uèni naèrt za glavne predmete srednje in višje stopnje je bil v glavnem
uravnavan po uènem naèrtu konservatorijev v Pragi, na Dunaju in
zahodnoevropskih glasbenovzgojnih zavodih. Šolo za dirigiranje so obiskovali
uèenci s konèanima dvema letnikoma kompozicije. Letnik ni bil enak šolskemu
letu, ampak je bil odvisen od predelanega uènega gradiva in je lahko trajal tudi
veè kot eno šolsko leto. Mojstrske šole ljubljanski konservatorij ni imel.43
Predmet dirigiranje so na konservatoriju uvedli šele v šolskem letu 1930/31,
pouèeval ga je Lucijan Marija Škerjanc.44 V istem šolskem letu se je pedagoški
teèaj preimenoval v pedagoško-uèiteljski oddelek ter do ivel sledeèe
spremembe: študij je trajal štiri leta in je bil razdeljen na osem semestrov. Po
konèanem osmem semestru so absolventi na podlagi diplomskega izpita dobili
diplomo o opravljenem pedagoško-uèiteljskem oddelku na Dr avnem
40 C. Budkoviè, n. d., vol. II., str. 55.
41 C. Budkoviè, n. d., vol. II., prav tam.
42 C. Budkoviè, n. d., vol. II., str. 60.
43 C. Budkoviè, n. d., vol. II, str. 60–61.
44 C. Budkoviè, n.d., vol II., str. 62.
70
in re ijo. Obiskovalo jo je 17 uèencev.40 Podatkov o absolventih iz virov in
gradiva ni bilo zaslediti. V èasu do leta 1930 je bilo na višji šoli konservatorija
zelo malo uèencev – klavir so obiskovali 3 uèenci, violino 2 in violonèelo le 1
uèenec.41 V šolskem letu 1929/30 je imel konservatorij naslednje tri stopnje:
enoletni pripravljalni teèaj za glasbeno teorijo, solfeggio in mladinsko petje, tri
razrede za glasbeno teorijo in zborovsko petje, klavir, violino ter dva razreda za
violonèelo. Po šestih letnikih srednje šole je lahko uèenec nadaljeval štiriletni
študij na višji šoli konservatorija – od leta 1931 sta tu delovala dva letnika šole za
dirigiranje. Pedagoški teèaj je imel štiri letnike srednje stopnje, solistièni pevci pa
so obiskovali tri leta operne šole. Tisti uèenci, ki niso opravili izpita za
konservatorij, so lahko nadaljevali pouk na šoli Glasbene matice. Pogoj za vpis v
srednjo šolo konservatorija so po priporoèilih vodstva bili konèani štirje razredi
splošne srednje šole (gimnazije, realke ali mešèanske šole). Na srednji šoli
konservatorija so pouèevali solistièno petje, klavir, orkestralne instrumente in
orgle. Vsi uèenci so morali obiskovati dopolnilne predmete: glasbeno teorijo,
harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo, instrumentacijo, nauk o instrumentih,
oblikoslovje, glasbeno analizo, estetiko in zgodovino, komorne vaje, klavirsko
spremljavo, orkestralne vaje, mladinsko petje, zborovsko in operno šolo, ples in
plastiko (najverjetneje likovno plastiko, op. p.).42
Oddelek za kompozicijo in dirigiranje je imel na višji šoli konservatorija pet
letnikov. Nadarjeni uèenci srednje stopnje za klavir, violino, violonèelo,
solistièno petje ali kompozicijo so po sprejemnem izpitu lahko nadaljevali študij
na višji šoli konservatorija e po treh letih.
Uèni naèrt za glavne predmete srednje in višje stopnje je bil v glavnem
uravnavan po uènem naèrtu konservatorijev v Pragi, na Dunaju in
zahodnoevropskih glasbenovzgojnih zavodih. Šolo za dirigiranje so obiskovali
uèenci s konèanima dvema letnikoma kompozicije. Letnik ni bil enak šolskemu
letu, ampak je bil odvisen od predelanega uènega gradiva in je lahko trajal tudi
veè kot eno šolsko leto. Mojstrske šole ljubljanski konservatorij ni imel.43
Predmet dirigiranje so na konservatoriju uvedli šele v šolskem letu 1930/31,
pouèeval ga je Lucijan Marija Škerjanc.44 V istem šolskem letu se je pedagoški
teèaj preimenoval v pedagoško-uèiteljski oddelek ter do ivel sledeèe
spremembe: študij je trajal štiri leta in je bil razdeljen na osem semestrov. Po
konèanem osmem semestru so absolventi na podlagi diplomskega izpita dobili
diplomo o opravljenem pedagoško-uèiteljskem oddelku na Dr avnem
40 C. Budkoviè, n. d., vol. II., str. 55.
41 C. Budkoviè, n. d., vol. II., prav tam.
42 C. Budkoviè, n. d., vol. II., str. 60.
43 C. Budkoviè, n. d., vol. II, str. 60–61.
44 C. Budkoviè, n.d., vol II., str. 62.
70
