Page 63 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 63
a Bohak, PROFIL IGRALCA (PEVCA) NA SLOVENSKEM OD KONCA 19. STOLETJA DO...
zagrebškega gledališèa skupaj s Franom Gerbièem, s katerim sta takrat
ustanavljala hrvaško opero, vendar je kmalu prestopil k laškim operistom in tam
nadaljeval svojo evropsko pot. Njegova uspešna kariera po raznih evropskih
mestih je trajala kar 15 let. Nollijev celotni pevski repertoar je obsegal okoli 30
glavnih vlog – s tako obširnim znanjem in umetniškim razvojem mu je kot
prvemu Slovencu uspelo peti na slovitem odru milanske Scale, prav tako je bil
tudi prvi Slovenec, ki je nastopil na velikih španskih odrih v Madridu in
Barceloni. Bil je priljubljen baritonist, pel je prete no vloge italijanskih oper. Iz
tujine se je leta 1890 vrnil v Ljubljano prav v èasu, ko so tam e gradili novo
gledališèe. Po otvoritvi je postal prvi operni re iser. V prvi sezoni je re iral krstno
predstavo Ipavèeve spevoigre (imenovana tudi lirièna opera) Teharski plemièi in
sam z velikim uspehom pel vlogo celjskega grofa Urha ter postal urednik
Slovenskega naroda, kar je ostal do smrti. Josip Nolli ni bil le odlièen operni
pevec, ampak tudi gledališki èlovek, ki je kot eden prvih prebil slovenske meje in
si v zgodovini slovenskega igralstva pridobil mednarodno veljavo.14
Tako kot se z Josipom Nollijem odpira novo poglavje velikih opernih pevcev,
ki so s slovenskega odra stopili na mednarodne glasbeno-gledališke deske, tako je
Avgusta (Vela) Nigrinova prva med slovenskimi igralkami, ki so s svojim
igralskim darom, karizmo in s strokovnim znanjem izoblikovale svojo igralsko
kreacijo v zelo dognani umetniški obliki.
Ker je bila gledališka dejavnost kot »z roko v roki« povezana s pevsko
dejavnostjo – vsi igralci so v obravnavanem obdobju bili tudi pevci, je bila
potreba po ustrezni izobrazbi èedalje veèja. Tako je odbor Glasbene matice v
Ljubljani leta 1909 sklenil, da razširi glasbeno šolo v popoln konservatorij.
Potrebo po ustanovitvi ljubljanskega konservatorija so pred tem sprevideli e
predstavniki ministrstva za prosveto. Dvorni svétnik in šolski inšpektor dr. Karl
Ritter von Wiener je oktobra leta 1908 Hubadu obljubil, da bo podprl ustanovitev
konservatorija, takoj ko bo glasbena šola s sposobnimi uèitelji odprla oddelek za
pihala in trobila in ko bo za ivel orkester. Takšen je bil torej pogoj oblasti. Tudi
de elni zbor je bil pripravljen podpreti Glasbeno matico. Èlan de elnega odbora,
stolni vikar dr. Evgen Lampe, je podprl predlog imenovanja kuratorija, v katerem
bi sodelovala polovica èlanov de elnega odbora, trije èlani mestne obèine, štirje
predstavniki de elne vlade ter zastopniki Glasbene matice in Slovenske
filharmonije. Èe bi se ta zamisel uresnièila, bi postali uèitelji glasbene šole
de elni ali dr avni uradniki.15 Kako resno so potekale priprave za ustanovitev
konservatorija, je razvidno iz Hubadovega poroèila, ko je predlagal ocenitev hiše
in inventarja Glasbene matice, predlo il seznam uèiteljev s podrobnimi podatki,
pregled finanènih obveznosti do mestne hranilnice ter izdelavo predraèunov za
Glasbeno matico, Orglarsko šolo in Slovensko filharmonijo. Prvi vlogi de elni
14 Prim. F. Kalan: Evropeizacija slovenske gledališke kulture, Linhartovo izroèilo, Ljubljana: Drama
SNG, 1957, str. 44–46. Glej tudi spletni naslov: http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1831/VIEW/, 5. 1.
2012.
15 C. Budkoviè, n. d., vol. I, str. 280.
63
zagrebškega gledališèa skupaj s Franom Gerbièem, s katerim sta takrat
ustanavljala hrvaško opero, vendar je kmalu prestopil k laškim operistom in tam
nadaljeval svojo evropsko pot. Njegova uspešna kariera po raznih evropskih
mestih je trajala kar 15 let. Nollijev celotni pevski repertoar je obsegal okoli 30
glavnih vlog – s tako obširnim znanjem in umetniškim razvojem mu je kot
prvemu Slovencu uspelo peti na slovitem odru milanske Scale, prav tako je bil
tudi prvi Slovenec, ki je nastopil na velikih španskih odrih v Madridu in
Barceloni. Bil je priljubljen baritonist, pel je prete no vloge italijanskih oper. Iz
tujine se je leta 1890 vrnil v Ljubljano prav v èasu, ko so tam e gradili novo
gledališèe. Po otvoritvi je postal prvi operni re iser. V prvi sezoni je re iral krstno
predstavo Ipavèeve spevoigre (imenovana tudi lirièna opera) Teharski plemièi in
sam z velikim uspehom pel vlogo celjskega grofa Urha ter postal urednik
Slovenskega naroda, kar je ostal do smrti. Josip Nolli ni bil le odlièen operni
pevec, ampak tudi gledališki èlovek, ki je kot eden prvih prebil slovenske meje in
si v zgodovini slovenskega igralstva pridobil mednarodno veljavo.14
Tako kot se z Josipom Nollijem odpira novo poglavje velikih opernih pevcev,
ki so s slovenskega odra stopili na mednarodne glasbeno-gledališke deske, tako je
Avgusta (Vela) Nigrinova prva med slovenskimi igralkami, ki so s svojim
igralskim darom, karizmo in s strokovnim znanjem izoblikovale svojo igralsko
kreacijo v zelo dognani umetniški obliki.
Ker je bila gledališka dejavnost kot »z roko v roki« povezana s pevsko
dejavnostjo – vsi igralci so v obravnavanem obdobju bili tudi pevci, je bila
potreba po ustrezni izobrazbi èedalje veèja. Tako je odbor Glasbene matice v
Ljubljani leta 1909 sklenil, da razširi glasbeno šolo v popoln konservatorij.
Potrebo po ustanovitvi ljubljanskega konservatorija so pred tem sprevideli e
predstavniki ministrstva za prosveto. Dvorni svétnik in šolski inšpektor dr. Karl
Ritter von Wiener je oktobra leta 1908 Hubadu obljubil, da bo podprl ustanovitev
konservatorija, takoj ko bo glasbena šola s sposobnimi uèitelji odprla oddelek za
pihala in trobila in ko bo za ivel orkester. Takšen je bil torej pogoj oblasti. Tudi
de elni zbor je bil pripravljen podpreti Glasbeno matico. Èlan de elnega odbora,
stolni vikar dr. Evgen Lampe, je podprl predlog imenovanja kuratorija, v katerem
bi sodelovala polovica èlanov de elnega odbora, trije èlani mestne obèine, štirje
predstavniki de elne vlade ter zastopniki Glasbene matice in Slovenske
filharmonije. Èe bi se ta zamisel uresnièila, bi postali uèitelji glasbene šole
de elni ali dr avni uradniki.15 Kako resno so potekale priprave za ustanovitev
konservatorija, je razvidno iz Hubadovega poroèila, ko je predlagal ocenitev hiše
in inventarja Glasbene matice, predlo il seznam uèiteljev s podrobnimi podatki,
pregled finanènih obveznosti do mestne hranilnice ter izdelavo predraèunov za
Glasbeno matico, Orglarsko šolo in Slovensko filharmonijo. Prvi vlogi de elni
14 Prim. F. Kalan: Evropeizacija slovenske gledališke kulture, Linhartovo izroèilo, Ljubljana: Drama
SNG, 1957, str. 44–46. Glej tudi spletni naslov: http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1831/VIEW/, 5. 1.
2012.
15 C. Budkoviè, n. d., vol. I, str. 280.
63
