Page 64 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 64
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
odbor vojvodine Kranjske ni ustregel. Nato je odbor Glasbene matice ponovno
poslal obrazlo itev, vendar tudi tedaj de elna vlada ni podprla te enj Glasbene
matice po razširitvi njene šole v konservatorij. Odbor Matice je leta 1913 poslal
na isti naslov novo vlogo in utemeljeval, da je šola Glasbene matice kulturni
zavod z umetniškimi cilji, zato naj se po obsegu in stopnji izobra evanja
samostojno razvija, prevzame pa ga naj de ela. Èlani so bili preprièani, da bi
finanènih bremen razbremenjeno društvo naloge koncertne dejavnosti la je in
uèinkoviteje opravljalo, prav tako umetniško vodstvo podru niènih šol. Odbor
Matice je ponovno pripravil pregled premiènin in nepremiènin ter izenaèil
temeljne plaèe rednim uèiteljem; toda vsa prizadevanja, da bi šola dobila pravico
javnosti ter postala de elna ali dr avna ustanova, so bila zaman.16 Vzroke za
neuspeh je treba iskati v pomanjkanju denarja in v politiènih razmerah. Tik pred
prvo svetovno vojno je bila gmotna kriza na slovenskem gledališkem podroèju
izjemna. O tem prièa podatek, da so leta 1913 odpušèenim igralcem v Ljubljani
svetovali, naj za vedno zapustijo ta poklic in si izberejo drugega, boljšega. Tako
so med leti 1892–1918 razen Antona Cerarja - Danila in Antona Verovška,
Polonce Juvanove in Milana Skrbinška, vsi ugledni igralci odšli izven meja
slovenskih de el. Podobno se je dogajalo opernim pevcem, ki so se zaradi slabih
delovnih pogojev doma prav tako ste ka uveljavljali, zato so še po letu 1945
odhajali na daljša gostovanja v druge jugoslovanske republike, ali celo
prevzemali stalne anga maje na tujih odrih.
Tako kot gledališka dejavnost je pred prvo svetovno vojno ivotarilo tudi
Društvo Glasbene matice, ki je bilo v hudi stiski zaradi negativnega vpliva razprte
klerikalne veèine v de elnem zboru. Glasbena matica je še naprej nosila te ka
finanèna bremena in skrbno varèevala. Septembra 1912 so se npr. èlani
Slovenske filharmonije in odbora Glasbene matice sporazumeli, da bo šola dajala
tistim uèencem, ki se bodo uèili orkestralnih instrumentov, brezplaèen pouk, èe
bo Slovenska filharmonija plaèala zanje polovico uènega prispevka. Tudi število
uèiteljev in uèencev je še kar naprej narašèalo in èim bolj se je bli ala vojna, tem
bolj je primanjkovalo sredstev. Nekatere pomo ne uèitelje je moral odbor
odpustiti, redno zaposlenim pa zni ati osebne prejemke. Da bi neugodni finanèni
polo aj vsaj nekoliko omilili, se je odbor odloèil zvišati uèni prispevek – ob
vsakem povišanju le tega pa se je pojavilo vse veè prošenj za delno in popolno
oprostitev šolnine. Do leta 1919 je odbor Glasbene matice še trikrat poveèal
prispevek. Njegovo zviševanje je povzroèila tudi inflacija valute. V najveèji vojni
stiski so denarni prispevki za delovanje društva prihajali celo s fronte.17
V zaèetku novembra 1918, ko je habsburška monarhija kapitulirala in je
nastala Dr ava SHS, se je Slovencem ponudila mo nost, da bi v novi dr avi la je
uresnièili prizadevanja za ustanovitev višje glasbene šole, konservatorija. Dr.
Izidor Cankar, vsestransko vpliven kulturnik, je povabil predstavnike Glasbene
16 C. Budkoviè, n. d., vol. I, prav tam.
17 C. Budkoviè, n. d., vol. I, str. 281–282.
64
odbor vojvodine Kranjske ni ustregel. Nato je odbor Glasbene matice ponovno
poslal obrazlo itev, vendar tudi tedaj de elna vlada ni podprla te enj Glasbene
matice po razširitvi njene šole v konservatorij. Odbor Matice je leta 1913 poslal
na isti naslov novo vlogo in utemeljeval, da je šola Glasbene matice kulturni
zavod z umetniškimi cilji, zato naj se po obsegu in stopnji izobra evanja
samostojno razvija, prevzame pa ga naj de ela. Èlani so bili preprièani, da bi
finanènih bremen razbremenjeno društvo naloge koncertne dejavnosti la je in
uèinkoviteje opravljalo, prav tako umetniško vodstvo podru niènih šol. Odbor
Matice je ponovno pripravil pregled premiènin in nepremiènin ter izenaèil
temeljne plaèe rednim uèiteljem; toda vsa prizadevanja, da bi šola dobila pravico
javnosti ter postala de elna ali dr avna ustanova, so bila zaman.16 Vzroke za
neuspeh je treba iskati v pomanjkanju denarja in v politiènih razmerah. Tik pred
prvo svetovno vojno je bila gmotna kriza na slovenskem gledališkem podroèju
izjemna. O tem prièa podatek, da so leta 1913 odpušèenim igralcem v Ljubljani
svetovali, naj za vedno zapustijo ta poklic in si izberejo drugega, boljšega. Tako
so med leti 1892–1918 razen Antona Cerarja - Danila in Antona Verovška,
Polonce Juvanove in Milana Skrbinška, vsi ugledni igralci odšli izven meja
slovenskih de el. Podobno se je dogajalo opernim pevcem, ki so se zaradi slabih
delovnih pogojev doma prav tako ste ka uveljavljali, zato so še po letu 1945
odhajali na daljša gostovanja v druge jugoslovanske republike, ali celo
prevzemali stalne anga maje na tujih odrih.
Tako kot gledališka dejavnost je pred prvo svetovno vojno ivotarilo tudi
Društvo Glasbene matice, ki je bilo v hudi stiski zaradi negativnega vpliva razprte
klerikalne veèine v de elnem zboru. Glasbena matica je še naprej nosila te ka
finanèna bremena in skrbno varèevala. Septembra 1912 so se npr. èlani
Slovenske filharmonije in odbora Glasbene matice sporazumeli, da bo šola dajala
tistim uèencem, ki se bodo uèili orkestralnih instrumentov, brezplaèen pouk, èe
bo Slovenska filharmonija plaèala zanje polovico uènega prispevka. Tudi število
uèiteljev in uèencev je še kar naprej narašèalo in èim bolj se je bli ala vojna, tem
bolj je primanjkovalo sredstev. Nekatere pomo ne uèitelje je moral odbor
odpustiti, redno zaposlenim pa zni ati osebne prejemke. Da bi neugodni finanèni
polo aj vsaj nekoliko omilili, se je odbor odloèil zvišati uèni prispevek – ob
vsakem povišanju le tega pa se je pojavilo vse veè prošenj za delno in popolno
oprostitev šolnine. Do leta 1919 je odbor Glasbene matice še trikrat poveèal
prispevek. Njegovo zviševanje je povzroèila tudi inflacija valute. V najveèji vojni
stiski so denarni prispevki za delovanje društva prihajali celo s fronte.17
V zaèetku novembra 1918, ko je habsburška monarhija kapitulirala in je
nastala Dr ava SHS, se je Slovencem ponudila mo nost, da bi v novi dr avi la je
uresnièili prizadevanja za ustanovitev višje glasbene šole, konservatorija. Dr.
Izidor Cankar, vsestransko vpliven kulturnik, je povabil predstavnike Glasbene
16 C. Budkoviè, n. d., vol. I, prav tam.
17 C. Budkoviè, n. d., vol. I, str. 281–282.
64
