Page 65 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 65
a Bohak, PROFIL IGRALCA (PEVCA) NA SLOVENSKEM OD KONCA 19. STOLETJA DO...
matice k de elnem glavarju, dr. Mirku Lubecu, ki ga je imenovalo Ministrstvo za
prosveto v komisijo za ustanovitev konservatorija in za ponovno vzpostavitev
de elnega gledališèa. Seje se je udele il samo Hubad, brez vednosti odbora,
zaradi èesar so ga odborniki Glasbene matice grajali.18 Podobne avtokratske
poteze so bile Hubadova stalnica, zaradi èesar si je nakopal številne nasprotnike,
hkrati pa si je nadel made v sicer neizmerljivem pomenu za razvoj slovenskega
glasbenega ivljenja. Na seji odbora Glasbene matice (18. 10. 1918) so izvolili tri
delegate za tesnejšo povezavo z gledališkim zborovanjem, in sicer Mateja
Hubada, skladatelja dr. Franca Kimovca in Antona Juga.19 Gledališki konzistorij
je podprl predlog o ustanovitvi operne, dramske in orkestralne šole ter ji za
uresnièitev ponudil denarna sredstva. Odborniki Glasbene matice so nato
sklenili, da se ustanovi konservatorij in še orkestralno društvo, kar je bilo
uresnièeno e v naslednjem letu. Statut za konservatorij so pripravili Julij Betetto,
Ivan Buèar in gledališènik Ignacij Borštnik, ki so bili sicer èlani širšega
izvršilnega odbora.20 Soèasno z ustanovitvijo konservatorija se je tudi v slovenski
gledališki umetnosti zgodil pomemben premik – 6. februarja 1919 se je dvignil
zastor v novi hiši ljubljanske Drame (dotedanjem nemškem gledališèu v
Ljubljani), ko so uprizorili Levstikovo verzijo Jurèièevega Tugomera v re iji
Hinka Nuèièa. Ta datum je v slovenski kulturi prav tako pomemben mejnik kot
29. september 1892, ko so novo De elno gledališèe (poslopje kasnejše Opere)
odprli z Jurèièevo Veroniko Deseniško v re iji Ignacija Borštnika. Obdobje
1892–1918 je oznaèeno kot prehod iz narodno-zavednega amaterstva v dru beno
ambicioznejši profesionalizem.
Prvi jugoslovanski konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost je dobil
pravico javnosti na podlagi dokumentacij konzistorija, izvršnega odbora in
èlanov komisij januarja 1920, in sicer od Ministrstva za uk in bogoèastje v
Ljubljani. S tem je Glasbena matica postala osrednji organizator
glasbenovzgojnega, izvajalskega in ustvarjalnega ivljenja ne samo v Ljubljani,
ampak po vsej Sloveniji.21 Uèenci matiène glasbene šole so tako lahko nadaljevali
višješolski študij na slovenskih tleh, kar je bilo zgodovinskega pomena.
Ljubljanski konservatorij je v letu 1919 dobil svoje prostore, in sicer v hiši
Glasbene matice na Vegovi ulici št. 5 in Gosposki ulici št. 8 ter v poslopju
Filharmoniène dru be na Kongresnem trgu. De elna vlada mu je nakazala 20.000
kron podpore, likvidacijska komisija de elnega odbora pa 5.000 kron, kar naj bi
zadostovalo za zagon ustanove. Prvi ravnatelj je postal Matej Hubad kot
18 C. Budkoviè, n. d., vol. I, str. 324.
19 O tem, kdo je bil Anton Jug in kakšno funkcijo je tedaj opravljal, zaradi pomanjkljivih virov ni
mogoèe objaviti.
20 Izvršilni odbor so sestavljali: sodni svetnik Albert Leviènik, upravitelj Filharmoniène dru be in
okrajni sodnik Anton Lajovic, odvetnik dr. Janko irovnik, prvi tajnik društva Glasbene matice dr.
Viljem Krejèi in ravnatelj matiène glasbene šole Matej Hubad. Število èlanov izvršilnega odbora se je
14. 7. 1919 poveèalo – zraven e omenjenih so bili še Stanko Premrl, dr. Ivan Karlin, Stanko Škerlj in
drugi. Prim. C. Budkoviè, n. d., vol. I, str. 324.
21 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, Ljubljana 1995, str. 18.
65
matice k de elnem glavarju, dr. Mirku Lubecu, ki ga je imenovalo Ministrstvo za
prosveto v komisijo za ustanovitev konservatorija in za ponovno vzpostavitev
de elnega gledališèa. Seje se je udele il samo Hubad, brez vednosti odbora,
zaradi èesar so ga odborniki Glasbene matice grajali.18 Podobne avtokratske
poteze so bile Hubadova stalnica, zaradi èesar si je nakopal številne nasprotnike,
hkrati pa si je nadel made v sicer neizmerljivem pomenu za razvoj slovenskega
glasbenega ivljenja. Na seji odbora Glasbene matice (18. 10. 1918) so izvolili tri
delegate za tesnejšo povezavo z gledališkim zborovanjem, in sicer Mateja
Hubada, skladatelja dr. Franca Kimovca in Antona Juga.19 Gledališki konzistorij
je podprl predlog o ustanovitvi operne, dramske in orkestralne šole ter ji za
uresnièitev ponudil denarna sredstva. Odborniki Glasbene matice so nato
sklenili, da se ustanovi konservatorij in še orkestralno društvo, kar je bilo
uresnièeno e v naslednjem letu. Statut za konservatorij so pripravili Julij Betetto,
Ivan Buèar in gledališènik Ignacij Borštnik, ki so bili sicer èlani širšega
izvršilnega odbora.20 Soèasno z ustanovitvijo konservatorija se je tudi v slovenski
gledališki umetnosti zgodil pomemben premik – 6. februarja 1919 se je dvignil
zastor v novi hiši ljubljanske Drame (dotedanjem nemškem gledališèu v
Ljubljani), ko so uprizorili Levstikovo verzijo Jurèièevega Tugomera v re iji
Hinka Nuèièa. Ta datum je v slovenski kulturi prav tako pomemben mejnik kot
29. september 1892, ko so novo De elno gledališèe (poslopje kasnejše Opere)
odprli z Jurèièevo Veroniko Deseniško v re iji Ignacija Borštnika. Obdobje
1892–1918 je oznaèeno kot prehod iz narodno-zavednega amaterstva v dru beno
ambicioznejši profesionalizem.
Prvi jugoslovanski konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost je dobil
pravico javnosti na podlagi dokumentacij konzistorija, izvršnega odbora in
èlanov komisij januarja 1920, in sicer od Ministrstva za uk in bogoèastje v
Ljubljani. S tem je Glasbena matica postala osrednji organizator
glasbenovzgojnega, izvajalskega in ustvarjalnega ivljenja ne samo v Ljubljani,
ampak po vsej Sloveniji.21 Uèenci matiène glasbene šole so tako lahko nadaljevali
višješolski študij na slovenskih tleh, kar je bilo zgodovinskega pomena.
Ljubljanski konservatorij je v letu 1919 dobil svoje prostore, in sicer v hiši
Glasbene matice na Vegovi ulici št. 5 in Gosposki ulici št. 8 ter v poslopju
Filharmoniène dru be na Kongresnem trgu. De elna vlada mu je nakazala 20.000
kron podpore, likvidacijska komisija de elnega odbora pa 5.000 kron, kar naj bi
zadostovalo za zagon ustanove. Prvi ravnatelj je postal Matej Hubad kot
18 C. Budkoviè, n. d., vol. I, str. 324.
19 O tem, kdo je bil Anton Jug in kakšno funkcijo je tedaj opravljal, zaradi pomanjkljivih virov ni
mogoèe objaviti.
20 Izvršilni odbor so sestavljali: sodni svetnik Albert Leviènik, upravitelj Filharmoniène dru be in
okrajni sodnik Anton Lajovic, odvetnik dr. Janko irovnik, prvi tajnik društva Glasbene matice dr.
Viljem Krejèi in ravnatelj matiène glasbene šole Matej Hubad. Število èlanov izvršilnega odbora se je
14. 7. 1919 poveèalo – zraven e omenjenih so bili še Stanko Premrl, dr. Ivan Karlin, Stanko Škerlj in
drugi. Prim. C. Budkoviè, n. d., vol. I, str. 324.
21 Cvetko Budkoviè, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, Ljubljana 1995, str. 18.
65
