Page 61 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 61
a Bohak, PROFIL IGRALCA (PEVCA) NA SLOVENSKEM OD KONCA 19. STOLETJA DO...
dotiskana v slovenski verziji leta 1868, ter kronika slovenske gledališke
dejavnosti Antona Trstenjaka,9 s posebnim poudarkom na pomenu Dramatiènega
društva, ki je izšla leta 1892, ob otvoritvi De elnega gledališèa, z naslovom
Slovensko gledališèe.10
Nollijev priroènik vsebuje tri dokumente, ki zelo nazorno ponazarjajo
kulturno-politièni program, repertoarne te nje in organizacijske namere
mladoslovenskih gledaliških delavcev.11 Osrednji deli so društvena pravila,
Nollijeva obrazlo itev vzgojnega namena Dramatiènega društva in Levstikova
zdravica po obènem zboru. Z Dramatiènim društvom so Slovenci dosegli znaèilni
prelom v organizaciji celotnega gledališkega ivljenja na Slovenskem, saj se v
njem v obrisih ka ejo e trije bistveni elementi modernega gledališkega instituta:
dramaturški oddelek kot znanstveni temelj takšne ustanove, igralska šola kot
teoretièna in praktièna priprava za javne nastope in stalni gledališki oder s
poklicnimi igralci kot umetniški izraz vse te strokovne dejavnosti. Mladoslovenci
te trojne zamisli zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in prostorske stiske niso
mogli dosledno razviti, so pa s prevajalskim in publicistiènim delom, ki se je
uveljavilo v zbirki gledaliških iger z naslovom Slovenska Talija, ter z
organizacijo stalnih gledaliških predstav v Èitalnici in Stanovskem gledališèu,
pospešili idejo o ustanovitvi stalnega slovenskega gledališèa s stalnim igralskim
kadrom. Tako je v okviru tega društva odrašèal nov rod slovenskih igralcev, ki se
je iz èitalnice preselil v novo gledališèe z zavestjo, da bi v slovenskem gledališèu
ustvaril profesionalne pogoje. Naj naštejem nekaj slovitih igralcev tega rodu:
Anton Verovšek, Anton Cerar (Danilo), Avgusta Danilova, Zofija Borštnik,
Ignacij Borštnik, Avgusta (Vela) Nigrinova in Josip Nolli, najvplivnejši med
njimi.
Avgusta (Vela)12 Nigrinova je bila vrstnica Josipa Nollija in prva slovenska
gledališka igralka, ki je v svoji karieri do ivela veliko mednarodno veljavo. Vela
Nigrin (1862–1908), pr. i. Avgusta Nigrin, je kot igralka na odru Dramatiènega
društva v Ljubljani prviè nastopila e s 14 leti, in sicer 19. aprila 1876 kot Lady
Clarens v predstavi Lowoodska sirota C. Brönteja in C. Birch-Pfeifferja. Leta
9 Anton Trstenjak (1853–1917) – gledališki zgodovinar in organizator. Na Dunaju je od leta 1873
študiral klasièno filologijo in slavistiko. Od leta 1882 je pouèeval na Mahrovi trgovski šoli v
Ljubljani, med leti 1884–87 je bil uredil revije Slovan, leta 1889 je ustanovil in do leta 1894 urejal
zbirko Narodna knji nica, leta 1911 je opisal zgodovino Pisateljskega podpornega društva med leti
1885–1910. Pouèeval je na igralski šoli Dramatiènega društva, bil njegov tajnik (1884–86, 1889–93).
T. Stanonik, L. Brenk: Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana 2008, str. 1204.
10 Knjiga Slovensko gledališèe (1892) Antona Trstenjaka vsebuje razvoj gledališke dejavnosti na
Slovenskem od jezuitskega gledališèa do èitalniškega obdobja v 60. letih 19. stoletja, posebna
poglavja so namenjena delovanju Dramatiènega društva. To delo velja za temeljno o slovenski
teatrologiji. T. Stanonik, L. Brenk: Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana 2008,
str. 1204.
11 Te so: uveljaviti naèelo objektivne kritike v kulturnih in politiènih zadevah, zavzeti odloèno stališèe
proti nemškim te njam tuje gospode na Slovenskem, skrbeti za pravilno vzgojo igralskega narašèaja,
organizirati strokovno knji nico, pregledati in selekcionirati dramska dela in teoretiène razprave o
gledaliških problemih – le tako bi lahko pripravili uspešno pot za stalno slovensko gledališèe s
poklicnimi igralci.
12 Dostopno na spletnem naslovu: http://nacenace.wordpress.com/2010/07/23/337/, 5. 1. 2012.
61
dotiskana v slovenski verziji leta 1868, ter kronika slovenske gledališke
dejavnosti Antona Trstenjaka,9 s posebnim poudarkom na pomenu Dramatiènega
društva, ki je izšla leta 1892, ob otvoritvi De elnega gledališèa, z naslovom
Slovensko gledališèe.10
Nollijev priroènik vsebuje tri dokumente, ki zelo nazorno ponazarjajo
kulturno-politièni program, repertoarne te nje in organizacijske namere
mladoslovenskih gledaliških delavcev.11 Osrednji deli so društvena pravila,
Nollijeva obrazlo itev vzgojnega namena Dramatiènega društva in Levstikova
zdravica po obènem zboru. Z Dramatiènim društvom so Slovenci dosegli znaèilni
prelom v organizaciji celotnega gledališkega ivljenja na Slovenskem, saj se v
njem v obrisih ka ejo e trije bistveni elementi modernega gledališkega instituta:
dramaturški oddelek kot znanstveni temelj takšne ustanove, igralska šola kot
teoretièna in praktièna priprava za javne nastope in stalni gledališki oder s
poklicnimi igralci kot umetniški izraz vse te strokovne dejavnosti. Mladoslovenci
te trojne zamisli zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in prostorske stiske niso
mogli dosledno razviti, so pa s prevajalskim in publicistiènim delom, ki se je
uveljavilo v zbirki gledaliških iger z naslovom Slovenska Talija, ter z
organizacijo stalnih gledaliških predstav v Èitalnici in Stanovskem gledališèu,
pospešili idejo o ustanovitvi stalnega slovenskega gledališèa s stalnim igralskim
kadrom. Tako je v okviru tega društva odrašèal nov rod slovenskih igralcev, ki se
je iz èitalnice preselil v novo gledališèe z zavestjo, da bi v slovenskem gledališèu
ustvaril profesionalne pogoje. Naj naštejem nekaj slovitih igralcev tega rodu:
Anton Verovšek, Anton Cerar (Danilo), Avgusta Danilova, Zofija Borštnik,
Ignacij Borštnik, Avgusta (Vela) Nigrinova in Josip Nolli, najvplivnejši med
njimi.
Avgusta (Vela)12 Nigrinova je bila vrstnica Josipa Nollija in prva slovenska
gledališka igralka, ki je v svoji karieri do ivela veliko mednarodno veljavo. Vela
Nigrin (1862–1908), pr. i. Avgusta Nigrin, je kot igralka na odru Dramatiènega
društva v Ljubljani prviè nastopila e s 14 leti, in sicer 19. aprila 1876 kot Lady
Clarens v predstavi Lowoodska sirota C. Brönteja in C. Birch-Pfeifferja. Leta
9 Anton Trstenjak (1853–1917) – gledališki zgodovinar in organizator. Na Dunaju je od leta 1873
študiral klasièno filologijo in slavistiko. Od leta 1882 je pouèeval na Mahrovi trgovski šoli v
Ljubljani, med leti 1884–87 je bil uredil revije Slovan, leta 1889 je ustanovil in do leta 1894 urejal
zbirko Narodna knji nica, leta 1911 je opisal zgodovino Pisateljskega podpornega društva med leti
1885–1910. Pouèeval je na igralski šoli Dramatiènega društva, bil njegov tajnik (1884–86, 1889–93).
T. Stanonik, L. Brenk: Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana 2008, str. 1204.
10 Knjiga Slovensko gledališèe (1892) Antona Trstenjaka vsebuje razvoj gledališke dejavnosti na
Slovenskem od jezuitskega gledališèa do èitalniškega obdobja v 60. letih 19. stoletja, posebna
poglavja so namenjena delovanju Dramatiènega društva. To delo velja za temeljno o slovenski
teatrologiji. T. Stanonik, L. Brenk: Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana 2008,
str. 1204.
11 Te so: uveljaviti naèelo objektivne kritike v kulturnih in politiènih zadevah, zavzeti odloèno stališèe
proti nemškim te njam tuje gospode na Slovenskem, skrbeti za pravilno vzgojo igralskega narašèaja,
organizirati strokovno knji nico, pregledati in selekcionirati dramska dela in teoretiène razprave o
gledaliških problemih – le tako bi lahko pripravili uspešno pot za stalno slovensko gledališèe s
poklicnimi igralci.
12 Dostopno na spletnem naslovu: http://nacenace.wordpress.com/2010/07/23/337/, 5. 1. 2012.
61
