Page 58 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 58
SBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
Uvod
Zaradi maloštevilnega in takrat gospodarsko slabotnega mešèanskega razreda
na Slovenskem, ki ni bil sposoben organizirati razgledanega prosvetnega
delovanja, je Ljubljano med leti 1790 in 1848 zajela gledališka kriza. V tem
obdobju so v kranjski prestolnici sicer nastopale nemške in italijanske gledališke
skupine, domaèe dejavnosti v slovenskem jeziku pa niso razvijali. Slovenski
mešèani so svoje gledališke interese zaèeli obnavljati in razvijati šele po letu
1848, kar po èasovnem obsegu sovpada s tremi znaèilnimi politiènimi pretresi
avstrijske monarhije – od spomladanskih dogodkov leta 1848 do dualistiène
decembrske ustave leta 1867.
Prvo obdobje novih gledaliških dejavnosti zajema leta 1848–1852: to so leta
vzponov in padcev mešèanske revolucije, leta nacionalnega poleta in
federalistiènih te enj med nenemškimi narodi v dr avi. Na slovenskem ozemlju
se v tem èasu ka ejo tri razliène gledališke dejavnosti:
– po vsej de eli prirejajo t. i. »bésede«, v Slovenskem društvu v Ljubljani
celo gledališke predstave,
– narodno prebujenje zajame tudi Novo mesto in Trst, novi gledališki središèi
postajata Idrija in Celje,
– leta 1850 se v ponesreèenem organizacijskem poizkusu urnalista in kritika
Leopolda Kordeša ka e prva vidna te nja slovenskih mešèanov po
ustanovitvi stalnega gledališèa z domaèim repertoarjem, poklicnimi igralci
in s strokovnim vodstvom.
Drugo obdobje obsega leta med 1852–1861, obdobje Bachovega absolutizma,
ko politièni veljaki vztrajno zavirajo kulturno delovanje, ne le pri nenemškem
prebivalstvu, ampak tudi pri t. i. dr avnem narodu. Po vsej Avstriji se na
gledališkem podroèju uveljavi cenzura Metternichove dobe, na Slovenskem pa
zamre gledališka dejavnost skoraj do zadnjih let tega obdobja. Izjema so
Drabosnjakove prireditve na Koroškem in nekatere predstave v rudniškem
gledališèu v Idriji, ki je delovalo tudi v tem èasu.
Tretje obdobje razvoja gledališke dejavnosti sega v leta 1861–1867, ko med
slovanskimi narodi v Avstriji znova zavladajo federalistièni programi, ki so se
sicer pojavili e sredi revolucije leta 1848. Marèno revolucijo, ki je svoj višek
dosegla 13. 3. 1848 na Dunaju med liberalnim mešèanstvom, študenti in delavci,
je povzroèila gospodarska kriza, zahteva po odpravi fevdalizma in predvsem
nasprotovanje absolutizmu. Posamezni narodi habsburške monarhije so zahtevali
uresnièitev svojih narodnih programov in zahtev, na pode elju so se vrstili
številni kmeèki upori. S silvestrskim patentom, 31. 12. 1951, so ponovno uvedli
absolutizem in tako se je Marèna revolucija konèala. Ideja federalistiène Avstrije
58
Uvod
Zaradi maloštevilnega in takrat gospodarsko slabotnega mešèanskega razreda
na Slovenskem, ki ni bil sposoben organizirati razgledanega prosvetnega
delovanja, je Ljubljano med leti 1790 in 1848 zajela gledališka kriza. V tem
obdobju so v kranjski prestolnici sicer nastopale nemške in italijanske gledališke
skupine, domaèe dejavnosti v slovenskem jeziku pa niso razvijali. Slovenski
mešèani so svoje gledališke interese zaèeli obnavljati in razvijati šele po letu
1848, kar po èasovnem obsegu sovpada s tremi znaèilnimi politiènimi pretresi
avstrijske monarhije – od spomladanskih dogodkov leta 1848 do dualistiène
decembrske ustave leta 1867.
Prvo obdobje novih gledaliških dejavnosti zajema leta 1848–1852: to so leta
vzponov in padcev mešèanske revolucije, leta nacionalnega poleta in
federalistiènih te enj med nenemškimi narodi v dr avi. Na slovenskem ozemlju
se v tem èasu ka ejo tri razliène gledališke dejavnosti:
– po vsej de eli prirejajo t. i. »bésede«, v Slovenskem društvu v Ljubljani
celo gledališke predstave,
– narodno prebujenje zajame tudi Novo mesto in Trst, novi gledališki središèi
postajata Idrija in Celje,
– leta 1850 se v ponesreèenem organizacijskem poizkusu urnalista in kritika
Leopolda Kordeša ka e prva vidna te nja slovenskih mešèanov po
ustanovitvi stalnega gledališèa z domaèim repertoarjem, poklicnimi igralci
in s strokovnim vodstvom.
Drugo obdobje obsega leta med 1852–1861, obdobje Bachovega absolutizma,
ko politièni veljaki vztrajno zavirajo kulturno delovanje, ne le pri nenemškem
prebivalstvu, ampak tudi pri t. i. dr avnem narodu. Po vsej Avstriji se na
gledališkem podroèju uveljavi cenzura Metternichove dobe, na Slovenskem pa
zamre gledališka dejavnost skoraj do zadnjih let tega obdobja. Izjema so
Drabosnjakove prireditve na Koroškem in nekatere predstave v rudniškem
gledališèu v Idriji, ki je delovalo tudi v tem èasu.
Tretje obdobje razvoja gledališke dejavnosti sega v leta 1861–1867, ko med
slovanskimi narodi v Avstriji znova zavladajo federalistièni programi, ki so se
sicer pojavili e sredi revolucije leta 1848. Marèno revolucijo, ki je svoj višek
dosegla 13. 3. 1848 na Dunaju med liberalnim mešèanstvom, študenti in delavci,
je povzroèila gospodarska kriza, zahteva po odpravi fevdalizma in predvsem
nasprotovanje absolutizmu. Posamezni narodi habsburške monarhije so zahtevali
uresnièitev svojih narodnih programov in zahtev, na pode elju so se vrstili
številni kmeèki upori. S silvestrskim patentom, 31. 12. 1951, so ponovno uvedli
absolutizem in tako se je Marèna revolucija konèala. Ideja federalistiène Avstrije
58
