Page 35 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 35
arina Zadnik, RAZVOJ RITMIÈNEGA IN MELODIÈNEGA POSLUHA PRI 8-LETNIH UÈENCIH...
doseganje rezultatov na ritmiènem podroèju lahko pojasnimo tudi z
glasbeno-psihološkega stališèa, po katerem se ritmiène sposobnosti razvijejo
pred melodiènimi sposobnostmi. Kot pravi Willems (Hrovatin, 2005), je ritem
praelement, s katerim razvijamo vse glasbene potenciale.
Minimalne razlike v rezultatih med aritmetiènimi sredinami uèencev, ki so
obiskovali le program Glasbena pripravnica in uèenci, ki tega programa niso
obiskovali, ka ejo tudi na intenzivnejšo vlogo glasbenega pouka v programu
Glasba. Uèenci so v glasbeni šoli trikrat tedensko (dvakrat tedensko pri
inštrumentalnem pouku in enkrat tedensko pri pouku Nauk o glasbi), medtem ko
se pouk predšolskih programov izvaja enkrat tedensko.
Vpliv strukture razreda uèencev glede na preteklo glasbeno
izobra evanje
S preverjanjem tretje hipoteze smo ugotavljali, ali imajo osemletni uèenci iz 2.
razreda Nauka o glasbi, ki so vkljuèeni v homogene skupine glede na strukturo
uèencev iz preteklega šolskega leta, ritmièni in melodièni posluh bolje razvit kot
uèenci, ki so vkljuèeni v heterogene skupine glede na strukturo uèencev iz
preteklega šolskega leta.
Tabela 5: Opisna statistika za elementarna posluha glede na homogenost razreda
iz preteklega šolskega leta
Vrsta posluha nadaljevanje gl. šolanja v isti N M SD
skupini glede na preteklo šol.l.
skupno št.toèk na podroèju mel. DA 137 17,85 4,306
posluha NE 22 17,86 3,694
DA 137 20,67 2,581
skupno št. toèk na podroèju NE 22 21,14 2,100
rit. posluha
Tabela 6: Preverjanje razlik za elementarna posluha glede na homogenost
razreda iz preteklega šolskega leta
Preverjanje razlik za elementarna posluha glede Test homogenost Test razlik
na homogenost razreda iz preteklega leta varianc
FP t P
-,017 ,493
skupno št.toèk na podroèju mel. posluha ,705 ,402 -,802 ,212
skupno št. toèk na podroèju rit.posluha 1,842 ,177
35
doseganje rezultatov na ritmiènem podroèju lahko pojasnimo tudi z
glasbeno-psihološkega stališèa, po katerem se ritmiène sposobnosti razvijejo
pred melodiènimi sposobnostmi. Kot pravi Willems (Hrovatin, 2005), je ritem
praelement, s katerim razvijamo vse glasbene potenciale.
Minimalne razlike v rezultatih med aritmetiènimi sredinami uèencev, ki so
obiskovali le program Glasbena pripravnica in uèenci, ki tega programa niso
obiskovali, ka ejo tudi na intenzivnejšo vlogo glasbenega pouka v programu
Glasba. Uèenci so v glasbeni šoli trikrat tedensko (dvakrat tedensko pri
inštrumentalnem pouku in enkrat tedensko pri pouku Nauk o glasbi), medtem ko
se pouk predšolskih programov izvaja enkrat tedensko.
Vpliv strukture razreda uèencev glede na preteklo glasbeno
izobra evanje
S preverjanjem tretje hipoteze smo ugotavljali, ali imajo osemletni uèenci iz 2.
razreda Nauka o glasbi, ki so vkljuèeni v homogene skupine glede na strukturo
uèencev iz preteklega šolskega leta, ritmièni in melodièni posluh bolje razvit kot
uèenci, ki so vkljuèeni v heterogene skupine glede na strukturo uèencev iz
preteklega šolskega leta.
Tabela 5: Opisna statistika za elementarna posluha glede na homogenost razreda
iz preteklega šolskega leta
Vrsta posluha nadaljevanje gl. šolanja v isti N M SD
skupini glede na preteklo šol.l.
skupno št.toèk na podroèju mel. DA 137 17,85 4,306
posluha NE 22 17,86 3,694
DA 137 20,67 2,581
skupno št. toèk na podroèju NE 22 21,14 2,100
rit. posluha
Tabela 6: Preverjanje razlik za elementarna posluha glede na homogenost
razreda iz preteklega šolskega leta
Preverjanje razlik za elementarna posluha glede Test homogenost Test razlik
na homogenost razreda iz preteklega leta varianc
FP t P
-,017 ,493
skupno št.toèk na podroèju mel. posluha ,705 ,402 -,802 ,212
skupno št. toèk na podroèju rit.posluha 1,842 ,177
35
