Page 33 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 33
arina Zadnik, RAZVOJ RITMIÈNEGA IN MELODIÈNEGA POSLUHA PRI 8-LETNIH UÈENCIH...
Tabela 2: Preverjanje razlik pri elementarnih posluhih glede na obiskovanje
Predšolske glasbene vzgoje (PGV) in Glasbene pripravnice (GP)
Preverjanje razlik pri elementarnih posluhih Test homogenost Test razlik
glede na obiskovanje PGV in GP: varianc
skupno št.toèk na podroèju mel. posluha FP tP
skupno št. toèk na podroèju rit.posluha
,006 ,940 1,298 ,099
,486 ,487 1,500 ,069
Rezultati ka ejo, da razlike med aritmetiènimi sredinami niso statistièno
pomembne. Ka e pa se tendenca, da so uèenci, ki so predhodno obiskovali
programa Predšolska glasbena vzgoja in Glasbena pripravnica, v povpreèju
boljši pri obeh elementarnih posluhih kot uèenci, ki teh programov niso
obiskovali (tveganje je 10% in 7%). Rezultati niso potrdili hipoteze 1.
Kljub temu, da predhodno zastavljene hipoteze 1 na našem vzorcu ne moremo
potrditi, je iz aritmetiènih sredin (M) v tabeli 1 razvidno, da so uèenci, ki so
predhodno obiskovali predšolska programa, imeli nekoliko boljše rezultate na
ritmiènem in melodiènem podroèju. Vsi udele eni uèenci so boljše rezultate
dosegali na podroèju ritmiènega posluha, medtem ko so bili ti rezultati na
podroèju melodiènega posluha slabši. Kljub temu so rezultati na podroèju
melodiènega posluha pokazali nekoliko veèjo razliko med aritmetiènimi
sredinami obeh skupin uèencev (1.23) kot rezultati na podroèju ritmiènega
posluha (0.78). Na podlagi teh minimalnih razlik sklepamo, da je predhodno
obiskovanje obeh predšolskih programov lahko pozitivno vplivalo predvsem na
razvoj melodiènega posluha.
Glede na glasbeno-psihološka dognanja, da se melodièni posluh
najintenzivneje razvija vse do devetega leta starosti, predvidevamo, da so
pridobljene glasbene izkušnje v predšolskih programih pozitivno vplivale na
kasnejši razvoj glasbenih sposobnosti na melodiènem podroèju. Ker smo razvoj
glasbenih sposobnosti na melodiènem podroèju prete no preverjali skozi
uèenèevo pevsko dejavnost, sklepamo, da imajo uèenci, ki so predhodno
obiskovali predšolska programa, veè pevskih izkušenj. Pevske izkušnje so temelj
postavitvi pevskega glasu, ki se izkazuje v dobri pevski tehniki in razvitem
pevskem obsegu. Pravilno pevsko dihanje, pevska izreka in razviti pevski obseg
ne prispevajo le k estetski do iveti interpretaciji, temveè tudi k intonanèni
zanesljivosti.
Na podroèju ritmiènega posluha je razlika (0.78) med aritmetiènima
sredinama obeh skupin minimalna. Tudi na tem podroèju so bili uèenci, ki so
predhodno obiskovali predšolska glasbena programa, nekoliko v prednosti pred
uèenci, ki so bili vkljuèeni v 1. razred Nauka o glasbi.
33
Tabela 2: Preverjanje razlik pri elementarnih posluhih glede na obiskovanje
Predšolske glasbene vzgoje (PGV) in Glasbene pripravnice (GP)
Preverjanje razlik pri elementarnih posluhih Test homogenost Test razlik
glede na obiskovanje PGV in GP: varianc
skupno št.toèk na podroèju mel. posluha FP tP
skupno št. toèk na podroèju rit.posluha
,006 ,940 1,298 ,099
,486 ,487 1,500 ,069
Rezultati ka ejo, da razlike med aritmetiènimi sredinami niso statistièno
pomembne. Ka e pa se tendenca, da so uèenci, ki so predhodno obiskovali
programa Predšolska glasbena vzgoja in Glasbena pripravnica, v povpreèju
boljši pri obeh elementarnih posluhih kot uèenci, ki teh programov niso
obiskovali (tveganje je 10% in 7%). Rezultati niso potrdili hipoteze 1.
Kljub temu, da predhodno zastavljene hipoteze 1 na našem vzorcu ne moremo
potrditi, je iz aritmetiènih sredin (M) v tabeli 1 razvidno, da so uèenci, ki so
predhodno obiskovali predšolska programa, imeli nekoliko boljše rezultate na
ritmiènem in melodiènem podroèju. Vsi udele eni uèenci so boljše rezultate
dosegali na podroèju ritmiènega posluha, medtem ko so bili ti rezultati na
podroèju melodiènega posluha slabši. Kljub temu so rezultati na podroèju
melodiènega posluha pokazali nekoliko veèjo razliko med aritmetiènimi
sredinami obeh skupin uèencev (1.23) kot rezultati na podroèju ritmiènega
posluha (0.78). Na podlagi teh minimalnih razlik sklepamo, da je predhodno
obiskovanje obeh predšolskih programov lahko pozitivno vplivalo predvsem na
razvoj melodiènega posluha.
Glede na glasbeno-psihološka dognanja, da se melodièni posluh
najintenzivneje razvija vse do devetega leta starosti, predvidevamo, da so
pridobljene glasbene izkušnje v predšolskih programih pozitivno vplivale na
kasnejši razvoj glasbenih sposobnosti na melodiènem podroèju. Ker smo razvoj
glasbenih sposobnosti na melodiènem podroèju prete no preverjali skozi
uèenèevo pevsko dejavnost, sklepamo, da imajo uèenci, ki so predhodno
obiskovali predšolska programa, veè pevskih izkušenj. Pevske izkušnje so temelj
postavitvi pevskega glasu, ki se izkazuje v dobri pevski tehniki in razvitem
pevskem obsegu. Pravilno pevsko dihanje, pevska izreka in razviti pevski obseg
ne prispevajo le k estetski do iveti interpretaciji, temveè tudi k intonanèni
zanesljivosti.
Na podroèju ritmiènega posluha je razlika (0.78) med aritmetiènima
sredinama obeh skupin minimalna. Tudi na tem podroèju so bili uèenci, ki so
predhodno obiskovali predšolska glasbena programa, nekoliko v prednosti pred
uèenci, ki so bili vkljuèeni v 1. razred Nauka o glasbi.
33
