Page 39 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 7, zvezek 16 / Year 7, Issue 16, 2011
P. 39
arina Zadnik, RAZVOJ RITMIÈNEGA IN MELODIÈNEGA POSLUHA PRI 8-LETNIH UÈENCIH...

To dejstvo prav gotovo ka e na to, da ima zgodnje glasbeno izobra evanje svoje
pozitivne uèinke na kasnejši celostni glasbeni razvoj.

Rezultati na podroèju izvajanja melodiènih motivov po metodi imitacije so
bili le za 1.2% višji od rezultatov na podroèju a vista izvajanja. Prièakovali smo
veèje razlike v rezultatih na podroèju petja melodiènih motivov po metodi
imitacije. Rezultati ka ejo na prevladujoèi koncept glasbenega opismenjevanja
od glasbenega zapisa (notni simbol) do pevske ali inštrumentalne izvedbe
(fizièna akcija) k zvoèni izkušnji. Ozvoèevanje glasbenega zapisa temelji na
fizièni akciji; npr. pri igri na inštrument bo uèenec zapisani notni simbol
identificiral in polo aj identificirane tonske višine našel na inštrumentu. Zvoèna
izkušnja se pojavi kot posledica fiziène akcije. Tudi v tej toèki se ka e potreba po
neposrednih izhodišèih v glasbenodejavnostnih podroèjih in glasbenih vsebinah.
To pomeni, da naj bo spodbuda v izgrajevanju glasbenih predstav in znanj
avditivni svet.

Glasbenodejavnostna podroèja pouka Nauk o glasbi so izhodišèa za razvoj
glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Razvijanje funkcionalne glasbene
pismenosti pri pouku Nauka o glasbi še vedno vodi v pojemanje vzgoje slušnega
zaznavanja in razvoja slušne pozornosti in obèutljivosti. Pouk Nauka o glasbi
premalo podpira razvoj slušne pozornosti in obèutljivosti, ki sta temelja razvoja
slušnega zaznavanja in podpirata razvoj glasbenih predstav in znanj v
glasbenokategorialnem sistemu.

V glasbenem šolstvu so starostno heterogene skupine pogost pojav. Za
uèence, ki so obiskovali starostno heterogene skupine, je bil statistièno potrjen
slabši razvoj na podroèju ritmiènega posluha. Sklepamo, da lahko starejši uèenci,
ki so zaradi premajhnega števila prikljuèeni osemletnikom, s svojim odklonilnim
odnosom do nekaterih glasbenih dejavnosti na podroèju ritma, spro ijo podobne
veri ne reakcije tudi pri mlajših uèencih. Mo no je, da se uèitelji prav zaradi teh
izkušenj v razredu izogibajo izvajanju doloèenih glasbenih dejavnosti na
podroèju ritma.

Javnoveljavni uèni naèrt doloèa izvajanje B programa pri pouku Nauk o
glasbi, èe se na inštrument vpišejo uèenci pri starosti deset ali veè let.
Najpogostejša dilema izvajanja tega programa je premajhno število uèencev, ki bi
omogoèalo formiranje skupine starejših uèencev. V tem primeru so ti uèenci
vkljuèeni v razrede, ki se izvajajo po šestletnem programu (A program).
Heterogenost skupine glede na starost v osnovnošolskem izobra evanju ne
obstaja, zato je tudi uèencem sodelovanje znotraj takšnih skupin v izziv. Pri
starostno heterogenih skupinah, ki so vplivale na slabši razvoj ritmiènega posluha
pri osemletnikih, se izpostavlja vprašanje, ali je na ta razvoj vplivala razredna
klima sovrstnikov ali je na to vplival uèitelj s svojimi psihološko-pedagoškimi in
didaktièno-metodiènimi pristopi. Delovanje dejavnikov znotraj didaktiènega
trikotnika v homogenih ali heterogenih skupinah glede na starost in glasbeni

39
   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44